Roman o vojni, o mrtvih, o lažeh in zarotah. Bitke se bijejo zaradi denarja. Vojna nima idealov, če se pojavijo, jih hitro pokopljejo. Denar je edini ideal vojne. In krvoločnost. Vsaka vojna je brutalna, krvava, grozljiva, krivična in kar je še opisov, ki jo skušajo narediti krivo. Krivo tistega, kar počnejo v njej ljudje, ki jih ne bi smeli imenovati ljudje. Oni so vojna. Joco Pernus je kriminalist pred upokojitvijo. Na domu ga obišče gospa, ki pogreša svojega sina, Sama Knausa, preiskovalnega novinarja. Zgodba nas popelje v Sarajevo, kjer se je za Samom izgubila sled. Vstopimo v novo pripoved. Odstirajo se skrivnosti Samovega izginotja. Kar naenkrat smo sredi povojnega utripa mesta, ki ga vojno zlo še ni izpustilo. Sledimo umorom brez vidnega motiva, kopičijo se neidentificirana trupla.

"Knjiga je delni prevod v grščini spisanih del slavnega bizantinskega zgodovinarja Prokopija iz Cezareje, ki je bival v času vladavine Justinijana v Carigradu. Prokopij je bil znatni del svojega življenja svetovalec generala Belizarja, ki ga je spremljal tako na vojnih pohodih kot na rimskem dvoru in je o tej dobi napisal tri knjige: Zgodovino vojn (Justinijanove dobe), Skrivno zgodovino ter delo z naslovom Zgradbe. Zgodovina vojn je eno temeljnih del šesto stoletnega bizantinskega zgodovinopisja. Za Slovence je važna predvsem vsebina zadnjih štirih knjig, ki opisujejo vojno Vzhodnega Rima z Goti in v katerih se nahajajo številni izmed najstarejših zapisov o tedanjih prednikih kasnejših Slovencev in ostalih Slovanov z območij južno od Donave.

Izbor besedila in prevod le tega, ki je izšel že davnega leta 1961, a je do danes žal ostal nedopolnjen s prevodi manjkajočih delov, je delo Kajetana Gantarja."

Med raziskovanjem lastne družine v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja Nezirović razkriva načine očetove odsotnosti. S toplino hercegovske duše nas skoraj naivno, brez velikih besed popelje v Mostar in okoliška mesteca. Spoznavamo like z lastno vestjo, ki se odpirajo in ne skrivajo dobrote pred neznancem. Prav to pričakovanje, da tudi »drugi« ima nekaj kot mi sami, in da ta izgubljeni oče z družinskih fotografij res obstaja, zadržuje bralčevo pozornost. Kot da bi avtor govoril o stanju, v katerem je bil, preden je tudi sam postal oče. Ko govori o vojni, ne politizira in ne išče odgovorov v drugem. Z minimalizmom monotonih dnevniških zapisov ali v pismih materi nas napeljuje, da sami domislimo in odkrivamo notranji svet njegovega lika.

Slikanico, ki predstavlja čudežno resnično zgodbo ilustratorjevega deda, ki ga je leta 1917 na soški fronti privid mrtve matere rešil smrti v kaverni, lahko v novi izdaji "beremo" na še več načinov.

Za osebe z okvaro sluha je knjigi dodana priredba besedila v slovenski znakovni jezik, opremljena z risbami kretenj in videoposnetkom, ki je dodan v obliki QR kode. Dopolnitev izvirne izdaje je zanimiva tudi za slišeče, saj jim omogoča vpogled v znakovno govorico ter jim ponuja možnost spoznavanja delčka sveta in kulture gluhih.

*Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019, str. 76, avtorici Tilka Jamnik in Katja Kemperle.

Evropa je v 2. svetovno vojno vstopala postopoma, ne v trenutku, kakor v veliko vojno leta 1914. Po vzponu nemškega nacionalsocialističnega gibanja na oblast januarja 1933 je uradni Berlin začel vidno rušiti versajski sistem.

Druga svetovna vojna za razliko od prve ni izbruhnila na enem kraju in se potem širila. Ravno nasprotno: vrsta oboroženih konfliktov se je sčasoma zlilo v velik spopad. Najdaljši je bil tisti med Japonsko in Kitajsko, ki se je začel že leta 1931 in potem prerasel 1937 v odkrito vojno, ki se je končala šele po ameriškem atomskem bombandiranju Japonske leta 1945. V tem spopadu je prihajalo do pozneje presenetljivih zavezništev: do leta 1938 je Kitajsko podpirala Nemčija, potem nekaj časa Sovjetska zveza in nazadnje Združene države Amerike. Nemčija je pozneje sklenila zavezništvo z Japonsko.

Bližnji vzhod so zajele vojne in brezvladje. Reke krvi bodo spremenile obličje Bližnjega vzhoda, kot smo ga poznali do zdaj. Na njegovem pogorišču so se medtem ponovno prebudile starodavne težnje Kurdov po samostojnosti. Kurdov je med 30 in 40 milijonov. So največji narod brez svoje države, narod, ki živi v Turčiji, Iranu, Iraku in Siriji.

Umetnost vojne je jedrnato delo, zapisano v knjigi iz bambusovega papirja, nastalo naj bi ob koncu 6. stoletja pred našim štetjem. Avtor Sun Cu, izkušen kitajski general, nas uči zmagovati zanesljivo, tako zanesljivo, da spopad sploh ni potreben: "Vrhunska odlika ni zmagati v vsaki bitki, temveč poraziti sovražnika brez boja."

Slovanska knjižnica vabi v četrtek, 29. maja 2014, ob 19. uri na ogled vojne drame iz cikla ruskega filma.