Knjiga Zamolčana Istra iz leta 2006, ki jo je v mnogočem zaznamoval slovensko-hrvaški obmejni spor, je nastala ob avtorjevem soočenju s knjigo hrvaškega avtorja Stjepana Srkulja iz leta 1937 z naslovom Hrvatska povijest v devetnaest karata, v kateri hrvaški avtor priznava, da Istra ni bila nikoli pred 20. stoletjem poseljena s Hrvati niti ni nikoli do Pavelićevega »razglasa« 9. septembra 1943 pripadala katerikoli obliki hrvaške države (in še ta »razglas« so onemogočili nacisti).
Zamolčana Istra sledi kartam iz Srkuljeve knjige skozi različna časovna obdobja od dobe Teoderika Velikega do leta 1991 in ob tem raziskuje ter obdeluje položaj Slovencev v Istri. Knjigo zaznamuje tudi nenavadno in nedokazano pojmovanje Slovencev kot avtohtonih naslednikov Venetov, ki da se razlikujejo od v srednjem veku na novo priseljenih Slovanov. Izteče pa se v poziv k napotitvi mejnega spora med državama pred meddržavno sodišče, kar pa po razsodbi arbitražnega sodišča o državni meji slovenski strani ni več sprejemljivo.
V poljudno pisani knjigi, ki je po avtorjevih besedah namenjena ljudem, ki niso preveč 'naštudirani', zanima pa jih, če se v zgodovini »našega naroda« nahaja kaj nenapisanega, se Angel Martelanc sprašuje, ali je ta zgodovina »ta prava«; in se pri tem ob razmisleku o virih – najsi bo arheoloških ali pisnih – pomika po prostoru starodavnih ljudstev, ki jih tolmači preko slovenskega izročila. Ob ugotovitvi, da se odgovor na v podnaslovu zastavljeno vprašanje glasi »Ne«, vabi k razmišljanju o tej temi tudi ostale.
V knjigi, katere del gradiva je izšel že v zborniku Slovensko staroselstvo in Istri, je moč najti obilo slikovnega gradiva atestinske arheološke kulture, ki jo avtor pojmuje kot venetsko, in posledično kot slovensko kulturno dediščino. Besedilo se umešča v že kar obsežni korpus slovenske venetološke literature v izdaji Založništva Jutro.