"Po Znanilki nevihte in Trojici je Krvna linija tretja v seriji štirih romanov (četrti del, Ravenspur, še ni preveden) o angleški državljanski vojni, znani kot vojna rož. Zgodba Krvne linije se začne v mestu York leta 1461. Rihard je umorjen, njegova glava s papirnato krono pa nabodena na kol na vrhu obzidja. Toda s tem dejanjem si kraljica Margareta naredi medvedjo uslugo. Njeni vojski zaradi roparskih pohodov zaprejo vrata v London. To izkoristi Edvard, sin umorjenega Riharda Yorškega, ki ga spustijo v mesto, kjer se razglasi za angleškega kralja. Odstavljeni kralj Henrik VI. je v ujetništvu. Vse kaže, da bo v Angliji na oblasti rodbina York. Obe strani zbereta vojsko in do odločilne bitke pride pri Towtonu. Kljub številčni premoči Lancastri utrpijo hud poraz. Margareta zbeži v Francijo, Edvard pa zavlada Angliji. Od njega se pričakuje, da bo s skrbno načrtovano poroko povečal svoja posestva in vpliv, toda Edvard posluša glas srca in se poroči z Elizabeto, čeprav ni princesa. Pri nagrajevanju njenih sorodnikov je zelo velikodušen. Po nasvetu svoje žene odvzame rodbini Neville stare privilegije in moč. Nakoplje si njihovo zamero in konča kot Warwickov ujetnik. Toda ljudstvo je na strani kralja Edvarda. Toliko časa napadajo Warwickove posesti, dokler ta ne izpusti Edvarda. Warwick, nekdanji Edvardov najmočnejši zaveznik, pobegne v Francijo, kjer se sestane z izgnano angleško kraljico Margareto. Videti je, da vojne še ne bo tako kmalu konec."

So v preteklih časih bolj spoštovali in cenili starejše zaradi njihove modrosti in izkušenj? Že v antični Grčiji so navkljub čaščenju mladosti spoštovali starejše filozofe, pesnike, vladarje. Tudi v rimski republiki so imeli starejši pomembno vlogo, npr. kot senatorji.

Na preglednem zgodovinskem predavanju vas bomo ob slikovnem gradivu spomnili na davne začetke stripa na slovenskem, ki se začenjajo že s proto stripi Hinka Smrekarja in Maksima Gasparija na prelomu 19. in 20. stoletja. 

Kje izvira Nil? To vemo šele 160 let. Izvir Modrega Nila so precej zlahka našli v Etiopskem višavju že leta 1618, izvir Belega Nila pa so zahodni raziskovalci neuspešno iskali najmanj dva tisoč let. 

Čebela je v slovenski kulturi in gospodarstvu imela zelo pomembno vlogo. O njej je ob prvem svetovnem dnevu nastalo nekaj imenitnih knjig. 

Žiga Zois (1747–1819) je na odru zgodovine odigral vrsto vlog, mnoge tudi sočasno. Bil je podjetnik, fevdalni gospod (občasno tudi zelo trd), razsvetljenski znanstvenik in pesnik ter najeminentnejši predstavnik salonske kulture na Slovenskem.

Življenjsko usodo Veronike Deseniške si deli hrvaška in slovenska zgodovina. Razstava o tej izredno zanimivi zgodovinski osebnosti, ki je bila inspiracija številnim umetnikom, je nastala v okviru projekta za mlade in mlade po srcu Multi-kul-praktik v sodelovanju z Dvorcem Veliki tabor iz Desinića.

Ta opojna pijača, brez katere si dandanašnji življenja skoraj ne moremo več predstavljati, je bila v preteklosti mnogokrat prepovedana, kavarne pa prostori dvomljivega slovesa.

Baroni Erbergi so bili kranjska plemiška rodbina, katere člani so se med 17. in 19. stoletjem udejstvovali na področju šolstva, kulture in politike. Bili so eminentni pravniki, deželni uradniki, profesorji na jezuitskih ustanovah, zasedali so tudi visoke cerkvene položaje.

Skozi igro bomo spoznavali Hrvaško Zagorje in legendo o Veroniki Deseniški, z nami bo tudi muzejska pedagoginja Kristina Pavlović iz gradu Veliki Tabor. Vsi, ki se boste druženja udeležili, boste imeli možnost, da vas ob koncu izžrebamo za glavno nagrado (vstopnice za Muzej Grad Veliki Tabor) in nekaj tolažilnih nagrad.