Zgodilo se je

10. december 2018, Trubarjeva hiša literature

V potrošnem svetu nam oglaševanje podaja ideje o tem, kako moramo izgledati, kaj moramo kupovati in kako te izdelke uporabljati, da bomo kar najbolje ustrezali družbeno pričakovani podobi uspešne in srečne osebe. Ti standardi se, seveda, vedno razlikujejo glede na spol. Ženska mora biti urejena, vitka, aktivna, družabna, najboljša v vsem, kar počne, in ob tem uživati, biti srečna. Velikokrat je še prikazana v vlogi matere in žene. Vedno višji standardi se prav tako postavljajo za izgled moških. Ti morajo imeti izklesano telo ali pa morajo biti uglajeni, postavni, šarmantni oz. privlačni, taki, da bi si jih želela vsaka. A to so zgolj umetno ustvarjene podobe, ki različnim industrijam prinašajo milijone. Medtem ko se industrija bogati, se v družbi normalizirajo vsiljene podobe o domnevno pravilnih družbenih vlogah, ki nam jih prikazuje oglaševanje. Začnemo jih podzavestno prevzemati, s tem reproducirati obstoječi družbeni red in poleg tega zavračati vse, kar se od tega reda odklanja. Zato se moramo zoperstaviti pristranskim in stereotipnim podobam, ki so nam vsiljene prek oglasov in drugih orodji potrošniške družbe, ter ustvariti prostor, ki bo vključujoč za vse ljudi. Na pogovoru so sodelovale: Irena Sumi, Sinja Čož in Breda Luthar.

15. januar 2019, Trubarjeva hiša literature

»Senca kot filozofska metafora«, ob izidu knjige dr. Marka Uršiča Shadows of Being (Cambridge Scholars Publishing) se je z avtorjem pogovarjal Tadej Urbanija. Sence, realne ali virtualne, so vselej tudi simbolne forme, ki ohranjajo »transcendenčno napetost« v véliki vesoljni »verigi bitij« – zato je ta knjiga o sencah obenem spomin na svetlobo bivanja, na Luč. Besedilo pod najavo je vzeto iz oznake knjige na opremi slov. izdaje knjige O sencah - Zima.

17. december 2018, Trubarjeva hiša literature

Več desetletij cenzuriran in zamolčan pisatelj Jože Javoršek je bil eden pomembnih dramatikov in avtobiografov slovenskega prostora. S svojim obsežnim in provokativnim opusom je zaznamoval generacije svojega časa, časa v katerem je bila njegova literarna prodornost vselej škandalozna za javno moralo. Predavanje je na podlagi originalnih zapisov odprlo vrata do razumevanja Javorškovega življenja in pomembnosti njegovega delovanja. Pri tem je izpostavilo vprašanje pozabljenosti morebitnih heretikov, ki so delovali med Slovenijo in Parizom. Odpor, upor, kreacija in samo-avtorizacija bodo ob tem tvorili vez med psihoanalizo in literaturo v njunem skupnem preboju iz dogmatizmov, »common sensa«, normalizacije in diskurzov moči. Jan Simončič je vodja sekcije za psihoanalitične povezave Slovenskega društva za lacanovsko psihoanalizo. Magistriral je iz filozofije na Univerzi Kingston v Londonu. Dogodek je povezovala predsednica Slovenskega lacanovskega društva in ustanoviteljica prve slovenske lacanovske revije Objekt želje, Nina Krajnik.

5. december 2018, Trubarjeva hiša literature

Bil je čas, ko je bila italijanska literatura za slovensko med vsem tujimi najbolj ustvarjalno stimulativna. To je bil ravno čas, ko se je slovenska literatura v polnem pomenu besede rojevala; čas, ko je France Prešeren postavljal temelje pismenosti. A poleg njega so tudi drugi, manj slavni prvoborci slovenske književnosti na različne in nič manj zanimive načine vstopali v ustvarjalno interakcijo z italijanskimi klasiki. Srečko Fišer je avtor več dramskih del in priredb, številnih prevodov vseh literarnih zvrsti, zlasti iz angleškega in italijanskega jezika.

5. december 2018, Trubarjeva hiša literature

Italijanski dramatik, gledališki igralec in režiser Dario Fo je avtor besedil, ki jih uprizarjajo po vsem svetu. Italijansko gledališko tradicijo od srednjeveških burkačev in dvornih norcev do commedie dell'arte in ljudske pripovedi je oblekel v aktualno družbeno farso in, prvi v Italiji po drugi svetovni vojni, odel v ostrino politične satire. Njegovi najpogosteje uprizarjani deli sta igra Naključna smrt nekega anarhista in monodrama Burkaški misterij. Bil je tudi slikar, ilustrator, scenograf in pisatelj. Leta 1997 je prejel Nobelovo nagrado za književnost. Umrl je pred dvema letoma, star 90 let. Mojca Širok je novinarka TV Slovenija. Bila je dopisnica iz Italije in Vatikana ter voditeljica oddaj TV Dnevnik in Odmevi. Sedaj vodi in ureja zunanjepolitično oddajo Globus. Je avtorica treh knjig o italijanskem političnem in družbenem življenju. Oblast brez obraza govori o moči italijanske mafije, Zadnji rimski cesar o političnem projektu Silvia Berlusconija, knjiga Od Benedikta do Frančiška pa o odstopu papeža Benedikta XVI. ter razlogih za izvolitev papeža Frančiška. Za svoj literarni prvenec, kriminalni roman Pogodba, je prejela knjižno nagrado modra ptica.

24. oktober 2018, Trubarjeva hiša literature

Društvo Humanitas je organiziralo ogled dokumentarnega filma Two last weeks avtorjev Tjaše Kosar in Marca Stecka. Po ogledu filma je sledi pogovor o odgovornem (mednarodnem) prostovoljstvu. 

13. februar 2019, Knjižnica Otona Župančiča

Na tokratni Strokovni sredi smo se osredotočili na tematiko prehajanja literarnih del, ki so bila prvotno namenjena odraslim bralcem, v mladinsko književnost.

12. februar 2019, Slovanska knjižnica

Na prvem večeru iz cikla Literatura v mestu smo gostili Vaneso Matajc, redno profesorico iz Oddelka za primerjalno književnosti in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani in Tadeja Goloba, pisatelja, novinarja, urednika in alpinista.

11. februar 2019, Knjižnica Otona Župančiča

Naš največji poznavalec in prevajalec Aristotelovih del, profesor v pokoju z ljubljanskega Oddelka za filozofijo Filozofske fakultete dr. Valentin Kalan, se je ob izidu svoje nove knjige Hypokrisis – Fenomenološka interpretacija Aristotelovih epohalnih del zapletel v pogovor z dr. Tomažem Grušovnikom, predsednikom Slovenskega filozofskega društva. 

5. februar 2019, Slovanska knjižnica

Film Strogo nadzorovani vlaki, prva projekcija iz Cikla češkega filma, je v dvorano Slovanske knjižnice privabil številne gledalce. Po kratki predstavitvi češkega novega vala, za kar je poskrbela Anja Banko, smo se potopili v sladko-grenki svet filma, ki je leta 1968 Čehom prinesel prvega oskarja za najboljši tujejezični film.

Cikel češkega filma smo pripravili v sodelovanju z Veleposlaništvom Češke republike v Ljubljani, Kulturno-umetniškim društvom Police Dubove in Oddelkom za slavistiko Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani.

Stran 1 od 80

Napovednik

napovednikt februar 2019

Arhiv

 
 
 
 

Koledar


« Februar 2019 »
Po To Sr Če Pe So Ne
        1 2 3
4 5 6 7 8 9 10
11 12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24
25 26 27 28      

thl

pionirska

BZ-logo