Kosovel in Tagore – dr. Ana Jelnikar

17. maj 2016, Slovanska knjižnica

V torek zvečer smo imeli obiskovalci literarnega večera priložnost poslušati odlično predavanje dr. Ane Jelnikar, ki nam je prepričljivo odstrla manj znan, a za razumevanje Kosovela pomemben vidik povezave z indijskim sodobnikom Rabindranathom Tagorejem.

Predavanje Univerzalizem kot upanje pri Rabindranathu Tagoreju in Srečku Kosovelu je uvedla vodja prireditev v Slovanski knjižnici Simona Pečenik, ki je ob tej priložnosti pripravila tudi tematsko razstavo iz gradiv Slovanske knjižnice. Istočasno potekata v Slovanski knjižnici na Einspielerjevi 1 še dve razstavi o Tagoreju: likovna pred kletno dvorano in knjižna v 2. nadstropju

Pred začetkom predavanja je kitaristka Alja Žogar Križanič zaigrala eno izmed Tagorejevih skladb, ki smo jo ob koncu predavanja v bengalski pevski različici na posnetku slišali še enkrat. Ob zaključku večera je občinstvo čakalo še eno presenečenje. Pripravil ga je obiskovalec, gledališki in filmski igralec ter pedagog Andrej Kurent: nastopil  je z recitacijo Kosovelove pesmi Oreh.

Še nekaj besed o sami vsebini tega zanimivega in navdihujočega predavanja.

Kosovel (1904 -1926) je Tagoreja (1861-1841) brez dvoma poznal in bral, saj je bil Tagore v času od prejema Nobelove nagrade l. 1913 pa do l. 1924 na Slovenskem najbolj prevajan tuji avtor: v Gradnikovih prevodih je tedaj izšlo kar sedem prevodov njegovih knjig. V pismih Kosovel Tagoreja večkrat omenja, priporoča ga v branje, še posebno Sadhano, posvetil pa mu je tudi eno izmed svojih pesmi. Pomenljiv je še naslov Kosovelove pesniške zbirke Zlati čoln. Istoimensko pesniško zbirko je namreč izdal že Tagore: ta sicer ni bila prevedena slovenščino, zelo verjetno pa je, da je Kosovel, ki je bil izredno razgledan in pravi poliglot, sledil novicam o Tagoreju prek tujega časopisja. Čeprav pesnika ločujejo velike geografske in kulturne razdalje, sta vsak na svoj način doživljala isti utrip časa, ki ga je narekovala tedanja Evropa: svet agresivnega imperializma ter vročičnih in napadalnih nacionalizmov, ki so tako ali drugače ogrožali zlasti manjšinskega človeka, Evropo pa nezadržno pehali proti drugi svetovni vojni. Oba pesnika sta si nedvomno postavljala množico podobnih vprašanj ter tako ali drugače iskala rešitve in izhode iz nevzdržnega stanja. Ana Jelnikar opozarja, da oba avtorja stavita na možnost človečnosti kot univerzalni podlagi za ljudi različnih kultur ali nazorov in kot žarek upanja nasproti preteči prihodnosti. Več o predavanju in predavateljici >> 

Koledar

« Julij 2020 »
Po To Sr Če Pe So Ne
    1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30 31    

thl

pionirska

BZ-logo

S tem, ko uporabljate spletno mesto, dovoljujete uporabo piškotkov v skladu z našo politiko varovanja zasebnosti. Nastavitve zapri