Natisni to stran

Noč v knjižnici – Prebedimo z Leonardom v Knjižnici Bežigrad

27. september, Knjižnica Bežigrad

Ste že kdaj prespali v knjižnici? Ne? – No, mi tudi ne! Mi smo namreč celo noč PREBEDELI.

V letošnjem letu smo se v Knjižnici Bežigrad odločili, da se pridružimo vseslovenskemu projektu »Noč ima svojo moč«. Po polletnem načrtovanju, iskanju sponzorjev in gostov je končno napočil 27. september 2019.
Uvertura v kasnejše dogajanje je bila popoldanska znanstvena delavnica za družine s predšolskimi otroki, ki je povsem napolnila preddverje knjižnice. Glavni del dogajanja pa je čakal 30 mladih, ki so se tekom poletja lahko prijavili na nočno znanstveno bedenje.
Noč v knjižnici smo podnaslovili »Prebedimo z Leonardom«. Letos namreč mineva 500 let od smrti velikega renesančnega umetnika Leonarda da Vincija, čigar delo je bila inspiracija za mnoge bodoče rodove umetnikov in znanstvenikov. Vse, kar smo torej znanstvenega vključili v naš program, smo (ne)posredno navezali na Leonarda ter njemu v čast tako poimenovali tudi našega čuka, ki je kot ptica noči in simbol modrosti postal zaščitni znak našega dogodka.
Ob sedmih zvečer so se počasi začeli nabirati mladi, stari 11–14 let, ki so ob prihodu dobili tudi svoje barvne značke z imeni. Pridružili so se ekipi desetih zaposlenih in 18 mladih prostovoljcev Mladinske skupine Feniks, ki se je odzvala povabilu in priskočila na pomoč z animacijo ter pripravo delavnic.

SPOZNAVANJE, FILM IN PICE
Večer se je začel s spoznavnimi in ogrevalnimi igrami ter razdelitvijo posebnih majic. Nadaljevali smo z večerjo, pri kateri smo si privoščili slastne pice, ki so nam dale moč za preostanek noči. Vsekakor pa smo se še vseeno razveselili tudi vseh polnočnih prigrizkov, za katere so poskrbeli sponzorji dogodka. Ker je v Sloveniji trenutno zelo pereče vprašanje napadov volkov, smo si pogledali dokumentarni film Sledili so volkovom, ki nam je to divjo zver prikazal v popolnoma novi luči.

NOČ IMA SVOJO MOČ – PRED POLNOČJO
Ker se zavedamo pomena praktičnih preizkusov, smo takšne pripravili tudi našim mladim. Mladi iz Mladinske skupine Feniks so pripravili dve delavnici, ki sta udeležence popeljali v svet tehnike in kemije. Pri kemijski delavnici so sledili razlagam študentke kemije, Neže Lanišek, ki je vse svoje besede podkrepila s poskusi ter vse poskuse razložila še podrobneje. Tako so spremljali bližnje srečanje gaziranih pijač z mentos bomboni, ugotovili, kaj se zgodi z limoninimi koktejli, če jim dodaš detergent in sodo bikarbono, spremljali rastoči balon ob spoju kisa in sode bikarbone ter bili priča še marsikateremu drugemu poskusu. Tomaž Pirš in Matic Hribar pa sta skupaj s pomočniki pripravila material in izpeljala delavnico izdelave mini knjižnih poličk. Za marsikaterega izmed udeležencev je bilo to prvo srečanje s kladivom in zabijanjem žebljev, rezultati pa so pokazali veliko spretnost in iznajdljivost mladih.
Pred polnočjo se nam je pridružil tudi astronom in astrofizik dr. Tomaž Zwitter, ki je bil mladim na razpolago v pogovoru. Izkazalo se je, da je bila ura časa premalo, da bi uspel odgovoriti na vsa vprašanja radovednih najstnikov, ki so izpostavili tako vprašanja o času in relativnosti kot tudi samem planetu, vesolju in potovanju po njem.
Tik pred začetkom novega dneva smo se zbrali vsi skupaj in glasno odštevali sekunde. Čas 0.00 so zaznamovali glasni poki zamaškov otroškega šampanjca, čemur je sledila prav posebna znanstvena pravljica.

(o)POLNO(mo)Č(e)NA ZNANOST
Nov dan smo začeli s pravljico o Pepelki in škratih elektrončkih, ki jo je za nas pripravila Hiša eksperimentov. Nekoliko spremenjeno originalno zgodbo smo spremljali ob izvedbi poskusov, ki nam bodo zanesljivo še dolgo ostali v spominu.
Slastni polnočni malici s krofi je sledil obisk Katarine Fuchs in Blaža Šefa, ki sta prišla v imenu Tehniškega muzeja Slovenije. Čeprav smo z njima prebili čas v knjižnici, sta nas z doživeto pripovedjo in poskusi popeljala prav do lune in nazaj. Na modelih smo s praktičnim poskusom preverili tudi to, kako na luni nastanejo kraterji ter to, kaj se pravzaprav dogaja pri sončnem in luninem mrku.
Ob 2h zjutraj, ko smo bili že nekoliko utrujeni, nam je povsem novo energijo podaril Tomaž Ogrin, z Instituta Jožefa Stefana. Z velikimi količinami tekočega dušika in vsemi poskusi, ki nam jih je pripravil in smo jih lahko v praksi poskusili tudi sami, je zbudil tudi tistih nekaj, ki so si šli nekoliko odpočit. Zaključili smo z izdelavo slastnega sladoleda, ki smo si ga privoščili kar na poti v Železniški muzej.

TAKŠNE IN DRUGAČNE POTI IN ISKANJA
Ob 3h zjutraj nam je odprl vrata Železniški muzej, kar nam je dalo kar dve izjemni izkušnji – same impresivne zbirke lokomotiv in vagonov ter nočnega doživetja v muzeju.
Ob prihodu nazaj v knjižnico pa se je adrenalin dvignil iz nas kot para iz lokomotive. Čakala nas je namreč »Misija Leonardo«. Mladi so se razdelili na dva dela. Polovica jih je reševala zanke in uganke v sobi pobega, drugi del pa računalniške naloge z iskanjem ustreznih gesel. Z združenimi močmi so tako uspeli odkleniti zadnjo ključavnico in si prilastiti daljinec, ki jim je odprl rolo vrata v svobodo.

KAJ JE PRINESLO JUTRO?
Ko se je preostanek mesta prebujal v nov dan, se je naša noč v knjižnici počasi zaključevala. Čakali so nas še priprava na predstavitev, zajtrk in srečanje s starši.
Čeprav so imeli mladi priložnost del noči tudi prespati, se za to ni odločil skoraj nihče. Skupaj smo preživeli 15 nočnih ur programa, kar je za dva polna šolska dneva ter kljub temu imeli dovolj energije, da smo še zjutraj plesali in pripravili predstavitev za starše, ki so se nam pridružili ob 9h. Sicer je bilo poskrbljeno tudi za tiste, ki so si morali nekoliko odpočiti. V prostorih dvorane se je v intimnem vzdušju vrtelo tiho glasbo z gramofona ter mirno in nežno prebiralo pravljice Tisoč in ene noči (kakopak).
Noč v knjižnici, pri kateri se ni (samo) bralo, ampak tudi raziskovalo, preizkušalo in gledalo, je podrla marsikateri stereotip o tej javni ustanovi. Knjižnica je konec koncev prostor, ki ponuja znanje v takšni in drugačni obliki. Prav s tem dogodkom smo pokazali, da gremo v korak s časom, da si upamo ter da nas napredek in prihod novih tehnologij ne pošilja na smetišče zgodovine, pač pa zmoremo z roko v roki bodočim generacijam deliti znanje in izkušnje ter jih vzgajati v radovedne in dobre ljudi prihodnjega časa.

Za izvedbo projekta so v veliki meri zaslužni tudi
-sponzorji, brez katerih nam ne bi uspelo izpeljati Noči v knjižnici.

Dogodek so omogočili: Stiskarna, LIDL, Gajbica, Pizza Marija, Vitaminček, Eta Kamnik, Ljubljanske mlekarne, Capriccio, Pekarna Grosuplje (DON DON), Halo Pinki, Ljubljanski dvor;
-ter ustanove, ki so nam priskočile na pomoč: Hiša eksperimentov, Tehniški muzej Slovenije, Železniški muzej, Institut Jožefa Stefana, Val 202.