Zgodilo se je

26. februar 2019, Knjižnica Prežihov Voranc

Pričeli smo s ciklom srečanj, na katerih vam bo naša nekdanja sodelavka, predvsem pa vaša knjižničarka Marija Mazi, predstavila svoj izbor branja. Leta izkušenj, velike želje po literarnih širinah in bralni presežki vam bodo podani iz srca.

10. december 2018, Trubarjeva hiša literature

V potrošnem svetu nam oglaševanje podaja ideje o tem, kako moramo izgledati, kaj moramo kupovati in kako te izdelke uporabljati, da bomo kar najbolje ustrezali družbeno pričakovani podobi uspešne in srečne osebe. Ti standardi se, seveda, vedno razlikujejo glede na spol. Ženska mora biti urejena, vitka, aktivna, družabna, najboljša v vsem, kar počne, in ob tem uživati, biti srečna. Velikokrat je še prikazana v vlogi matere in žene. 

15. januar 2019, Trubarjeva hiša literature

»Senca kot filozofska metafora«, ob izidu knjige dr. Marka Uršiča Shadows of Being (Cambridge Scholars Publishing) se je z avtorjem pogovarjal Tadej Urbanija. Sence, realne ali virtualne, so vselej tudi simbolne forme, ki ohranjajo »transcendenčno napetost« v véliki vesoljni »verigi bitij« – zato je ta knjiga o sencah obenem spomin na svetlobo bivanja, na Luč. Besedilo pod najavo je vzeto iz oznake knjige na opremi slov. izdaje knjige O sencah - Zima.

17. december 2018, Trubarjeva hiša literature

Več desetletij cenzuriran in zamolčan pisatelj Jože Javoršek je bil eden pomembnih dramatikov in avtobiografov slovenskega prostora. S svojim obsežnim in provokativnim opusom je zaznamoval generacije svojega časa, časa v katerem je bila njegova literarna prodornost vselej škandalozna za javno moralo. Predavanje je na podlagi originalnih zapisov odprlo vrata do razumevanja Javorškovega življenja in pomembnosti njegovega delovanja. Pri tem je izpostavilo vprašanje pozabljenosti morebitnih heretikov, ki so delovali med Slovenijo in Parizom. Odpor, upor, kreacija in samo-avtorizacija bodo ob tem tvorili vez med psihoanalizo in literaturo v njunem skupnem preboju iz dogmatizmov, »common sensa«, normalizacije in diskurzov moči. Jan Simončič je vodja sekcije za psihoanalitične povezave Slovenskega društva za lacanovsko psihoanalizo. Magistriral je iz filozofije na Univerzi Kingston v Londonu. Dogodek je povezovala predsednica Slovenskega lacanovskega društva in ustanoviteljica prve slovenske lacanovske revije Objekt želje, Nina Krajnik.

5. december 2018, Trubarjeva hiša literature

Bil je čas, ko je bila italijanska literatura za slovensko med vsem tujimi najbolj ustvarjalno stimulativna. To je bil ravno čas, ko se je slovenska literatura v polnem pomenu besede rojevala; čas, ko je France Prešeren postavljal temelje pismenosti. A poleg njega so tudi drugi, manj slavni prvoborci slovenske književnosti na različne in nič manj zanimive načine vstopali v ustvarjalno interakcijo z italijanskimi klasiki. Srečko Fišer je avtor več dramskih del in priredb, številnih prevodov vseh literarnih zvrsti, zlasti iz angleškega in italijanskega jezika.

5. december 2018, Trubarjeva hiša literature

Italijanski dramatik, gledališki igralec in režiser Dario Fo je avtor besedil, ki jih uprizarjajo po vsem svetu. Italijansko gledališko tradicijo od srednjeveških burkačev in dvornih norcev do commedie dell'arte in ljudske pripovedi je oblekel v aktualno družbeno farso in, prvi v Italiji po drugi svetovni vojni, odel v ostrino politične satire. Njegovi najpogosteje uprizarjani deli sta igra Naključna smrt nekega anarhista in monodrama Burkaški misterij.

24. oktober 2018, Trubarjeva hiša literature

Društvo Humanitas je organiziralo ogled dokumentarnega filma Two last weeks avtorjev Tjaše Kosar in Marca Stecka. Po ogledu filma je sledi pogovor o odgovornem (mednarodnem) prostovoljstvu. 

13. februar 2019, Knjižnica Otona Župančiča

Na tokratni Strokovni sredi smo se osredotočili na tematiko prehajanja literarnih del, ki so bila prvotno namenjena odraslim bralcem, v mladinsko književnost.

12. februar 2019, Slovanska knjižnica

Na prvem večeru iz cikla Literatura v mestu smo gostili Vaneso Matajc, redno profesorico iz Oddelka za primerjalno književnosti in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani in Tadeja Goloba, pisatelja, novinarja, urednika in alpinista.

11. februar 2019, Knjižnica Otona Župančiča

Naš največji poznavalec in prevajalec Aristotelovih del, profesor v pokoju z ljubljanskega Oddelka za filozofijo Filozofske fakultete dr. Valentin Kalan, se je ob izidu svoje nove knjige Hypokrisis – Fenomenološka interpretacija Aristotelovih epohalnih del zapletel v pogovor z dr. Tomažem Grušovnikom, predsednikom Slovenskega filozofskega društva. 

Koledar

« Julij 2020 »
Po To Sr Če Pe So Ne
    1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30 31    

thl

pionirska

BZ-logo

S tem, ko uporabljate spletno mesto, dovoljujete uporabo piškotkov v skladu z našo politiko varovanja zasebnosti. Nastavitve zapri