Debelosti do dna

Hormonsko pridobivanje telesne teže je velik problem. Naše telo razvije debelost, ko hipotalamus sporoči možganom, da se poveča masa maščobe ravno toliko, da dosežemo nastavljeno telesno težo. Ta se nadzoruje v osrednjem živčevju. Znaki lakote se okrepijo, oslabijo pa se tisti za sitost. Višji vnos kalorij in nižja poraba teh, torej več zaužite hrane v primerjavi z manj gibanja so posledica in ne vzrok tega neravnovesja. Pri vitkih in debelih ljudeh gre za različni inzulinski odziv. Debeli imajo višjo raven inzulina na tešče, hkrati pa je ta odziv na hrano pretiran. To pa vodi v pridobivanje teže, pol kilograma ali kilogram na leto. Z leti se termostat telesne teže torej postopno ponastavlja navzgor, diete namreč ne pomagajo, ker padcu teže sledi ponovno povečanje. Rešitev je prastaro zdravilo, post, ko med obroki dlje časa ne jemo prav ničesar, pijemo pa večje količine vode ali čisto kostno juho. Po pojedini, na primer ob porokah, praznikih, naj sledi tudi čas za daljši post. Daljša postna obdobja namreč znižujejo raven inzulina ter večajo izgubo teže. Za začetek se svetuje, da izpustimo en ali dva obroka, vmesni čas pa prespimo, izpustimo na primer večerjo in zajtrk. Pomembno je, da se po postu ne prenajedamo, manjka hrane ne smemo nadomestiti. V knjigi je predstavljenih tudi nekaj primerov jedilnikov ter nasvete, kaj lahko uživamo ob postnih dneh. (ND)