Nagrajenci 2022
preDRAMI se
Na natečaj za najboljše dramsko delo (enodejanko), ki je potekal na temo J. R. R. Tolkiena sta prispela dva prispevka. Strokovna žirija v sestavi Simona Hamer, Barbara Kaiser, Rok Bozovičar in Ula Matek je izbrala:
Prvo mesto: Neva Accetto Vranac; Trazimah vrača udarec
Kratka dramska enodejanka Trazimah vrača udarec se v Tolkienov svet potopi scela in globoko, hkrati pa svoje referenčno polje razširi na filozofijo in (meta)fiziko. Duhovito, mestoma do sarkazma ironizirano dialoško žongliranje med liki kot so Tolkien, Sokrat, Miniaturni Platon, Dante in Transcendenca začini še Giges, tokrat v pojavni obliki prave pravcate čivave. Hov! Čeprav je čas dogajanja drame določen s historičnim datum Tolkienove smrti, se vsebinsko razrašča v brezčasno večnost, kar podpre tudi dogajalni prostor: Limb. Drama smelo prevprašuje idejo originalnosti, plagiata in (umetniške) reinterpretacije, medtem ko skozi diskusijo velikih mislecev nagovori tudi vprašanja moči, (ne)sebičnih voditeljev in pravičnosti (»ki je brezpogojno v rokah vladajočega«). Poudarjena transdiskurzivnost sicer zahteva pozornega in informiranega bralca, a hkrati z veščo dramaturgijo jasno izriše dramsko dogajanje, ki navidezno nedolžno alegorijo razgali v vsej srhljivi aktualnosti.
Drugo mesto: Blanca Isabel Pustišek; Pesnikova dalanoe
Odmev znamenitega posveta pri Elrondu v Razendelu, s katerim je bila ustanovljena bratovščina prstana (LOTR navdušenci bodo vedeli), skozi osrediščeno omizje, ki določa dogajalni prostor, vibrira tudi v besedilu Pesnikova dalanoe. Le da tokrat predstavniki bratovščine ne razglabljajo o skrivnostnem in pogubnem prstanu, temveč poskušajo razvozlati in pojasniti prav tako skrivnostno in mogočno metaforičnost pesniškega jezika. »Kaj je dalanoe?«, se sprašujejo Župan, Sodnik, Duhovnik, Mornar in Tajnica, Pesnik pa je, kako tipično, zopet primoran braniti avtonomnost svojega umetniškega izraza. Ob tipiziranih likih dramsko dogajanje z odmerjenim ritmom poganja humorni ton pogovora, ki s strnjeno zaokroženostjo poudari moč umetniške kreativnosti – s preprostim prikazom učinkov Tolkienovih neologizmov zagovarja umetniško afektivnost, ki jih ni mogoče vselej verbalno pojasniti, a ta kljub temu ostaja emocionalno razumljiva.
Nagrajenci 2021
Na natečaj za najboljše dramsko delo (enodejanko), ki je potekal v znamenju 70-letnice filma Kekec, so prispeli trije prispevki. Strokovna žirija v sestavi Simona Hamer, Barbara Kaiser, Rok Bozovičar in Julija Mihovec je izbrala:
Prvo mesto: Moderno, Kekec!, Ula Matek
Dramska miniatura Moderno, Kekec! se smelo sprehaja po robu satire in farse, ter hkrati ostaja scela sodobno, celo aktualistično umetniško delo. Kekec in Mojca se v želji po izkoristku tehnoloških inovacij moderne dobe iz svojega planinskega raja (danes bolj adekvatno poimenovanega kot periferija) odpravita v mesto. Medtem ko izgubljeno tavata med nakupovalnimi policami pohištvenega giganta, bežita pred Varnostnikom ali se otepata Prodajalke, bralci skozi njun žmohten dialekt beremo kritiko kapitalizma, potrošništva, korona-histerije ter eksploatacije narave. Srečno – Kekcu in vsem nam – v modernem svetu!
Drugo mesto: Kekec v puberteti, Jošt Vodušek
Čeprav je delo komedija, se začne s temo odtujenosti med starši in otroki. Mojca, ki prav dobro vidi, je čustveno slepa. Bedanec nima kletke in ne nastavlja limanic, ima pa bife, kjer se na pijačo in natakarice »ulovita« tudi Kekec in Rožle.
Zgodba je domačijska, s pristnim okusom vaškega okolja. Meščani ne razumejo razlike med Zetorjem in Johnom Deerom, pa tudi pri naročanju piva Kekec in Rožle označujeta znamki piva s precej obrabljeno, a očitno še kar trajno šalo na račun kakovosti, ki je mestno dekle ne dojema, tako kot onadva ne dojemata njenega odnosa do odnosov med spoloma.
Komični razplet dueta pod balkonom je precej znana slika. Konec začini disko veselica z erotično komičnim prizorom, ki ga naivni Rožle ne razume, in se neugodno konča tudi zaradi ponovne udeležbe drugega potencialnega zapeljivca, Kekca. Pravzaprav je na koncu pravi za Mojco tisti, ki ima pravi avto, ne traktor, kar je logičen zaključek.
Duhovita, za kratko delo dobro izpeljana fabula s primernimi zasuki in komičnimi vložki iz vaške folklore.
Tretje mesto: Kekec-kek, Miha Sever
Igra Kekec-kek se odvije v petih podobah: prva in zadnja na vrtu pred kočo, osrednje tri pa so zgoščene v notranjosti izbe. Vendar je pretirano zapisati, da se igra odvije, saj ne temelji na dramskem dejanju ali linearnem razvoju dogajanja – temelj besedila so namreč nonsens, govoričenje absurda in jezikovne igre. Tako je Pehta pehtran, ki rase in rase, Bedanec pa Danec, ki se sprašuje o svojem obstoju. Nekatere slike učinkujejo kot jutranje halucinacije Kekca, Rožleta, Mojce in Kosobrina po prekrokani noči, ko že priprava kave in zajtrka zahteva izreden komunikacijski napor, ko glasovi govorijo drug mimo drugega in redko pripeljejo do skupnega razumevanja. Dialogi so hudomušno izpisani in iskrivi, s kratkimi dialoškimi izmenjavami izkazujejo izpraznjenost smisla in nezadostnost besede pri zaobjetju izkušnje sodobnosti. Ta se izmika in mineva, tako kot pehtran ves čas »brezprizivno rase«.
Arhiv
