poHAIKUj – literarni natečaj haiku poezije in fotografije

Haiku in fotografija

poHAIKUj je projekt za spodbujanje pisanja haikujev ter ustvarjanje kvalitetnih fotografij, ki to pesniško vrsto dopolnijo. Deluje kot možnost za uveljavljanje mladih avtorjev, saj ponuja priložnost za izražanje kreativnosti in literarno ustvarjanje ter fotografsko udejstvovanje. Knjižnica jim pri tem nudi spodbudo pri branju, pisanju in fotografiranju. Natečaj za najboljši komplet haikuja in pripadajoče fotografije razpisuje Mestna knjižnica Ljubljana.

od 15. novembra 2022 do 15. marca 2023

Rad fotografiraš in pišeš poezijo? Imaš med 15 in 25 let?
Napiši haiku in naredi fotografijo, ki bo haiku lepo dopolnjevala.
Haiku naj bo v slovenskem jeziku. Haiku in pripadajoča fotografija tvorita celoto – komplet, ki predhodno ne sme biti objavljen, sodeluješ lahko s tremi kompleti.
Pošlji ga do 15. marca 2023: haiku.natecaj@mklj.si.
Zraven posreduj ime/priimek/leto rojstva/stalni naslov/e-naslov/davčno številko (žirija nima dostopa do omenjenih podatkov). Strokovna žirija bo izbrala tri najboljše komplete, ki bodo objavljeni: v tiskani in e-brošuri, na spletni strani Mestne knjižnice Ljubljana ter na spletni strani Trubarjeve hiše literature. Vsi trije najboljši kompleti bodo nagrajeni, razglasitev in javno branje pa bosta potekala junija 2023 na posebni zaključni prireditvi.
Prvonagrajenec/-ka dobi mesto člana strokovne žirije natečaja poHAIKUj leta 2024.

Pravila in pogoji sodelovanja

Nagrajenci 2023

Prvo mesto: Tara Korošec

Haiku je (dobro) razumljiv šele ob fotografiji, ki je ujela “duha časa”. Skupina mladih, ki sicer sedijo skupaj, a so vsak v svojem svetu, s svojim telefonom. Pesnik/pesnica se sprašuje o resničnosti, o smislu. Tako haiku kot fotografija lahko nastopita samostojno, povezana pa omogočita eden drugemu presežek …

Drugo mesto: Ana Štular

Veličastno sporočilo na takšno fotografijo! Na koncu v življenju vsak ostane sam. Ta kombinacija je res močna, saj nam daje res lep vpogled, kako je človek hkrati majhen, a tako zelo mogočen. Všečno je tudi razmišljanje avtorja, ki je dopolnilo fotografijo.

Tretje mesto: Ana Bulajić

Haiku in fotografija odsevata lahkotnost in srečo zaljubljenosti. Kljub temu, da je upodobljeno zgolj fantovo oko, je videti, da se smeje, in avtorica se utaplja v občutku, da je cenjena. Hkrati zre v dobro poznane oči in si zgolj pusti čutiti radost, ki je posledica tega, da ljubiš, in zavedanja, da te ta oseba ljubi nazaj.

Najboljša fotografija: Veronika Zaman

Avtorica je blejski biser na fotografijo umestila premišljeno, saj je upoštevala pravilo tretjin tako med nebom in jezerom kot tudi med sprehajalnim podestom in jezerom. Pot ob jezeru nas vodi le do nepreglednega ovinka, s čimer se podamo v neznano, novim izzivom naproti. Mistiko ponazarjajo tudi meglice nad vodno gladino in sivina fotografije.

Najboljši haiku: Ana Svenšek

Mladi avtor/avtorica pri snovanju haikuja ni upošteval/a prave forme (5-7-5), mu/ji je pa uspelo ustvariti sporočilno močno vsebino. Po grški mitologiji so se Ikarju stopila krila, saj je kljub očetovim opozorilom letel preblizu soncu, nato pa strmoglavil v morje in utonil.

Haiku lahko z malo predznanja razumemo kot opozorilo, da v hrepenenju po uresničitvi želja ne smemo postati nečimrni, saj nas lahko trenutek lahkomiselnosti spelje v pogubo. Bodimo kot Ikar, pustimo si sanjati, vendar se moramo zavedati svojih omejitev v realnosti.

Ob vzletu pomni
ljubiti svoja krila
kot je Ikar sonce

Nagrajenci 2022

Na natečaj za najboljši haiku in fotografijo smo prejeli 78 prispevkov. Vsak avtor se je lahko predstavil z največ 3 kompleti fotografije in haikuja. Žirija v sestavi Edin Saračević, Janja Jazbec, Ingrid Verdnik Pal in Domen Svetin, je izbrala prva tri mesta kompletov, poleg tega pa še najboljšo fotografijo in najboljši haiku. Prvouvrščeni komplet je tudi v ločeni kategoriji najboljše fotografije in najboljšega haikuja osvojil prvo mesto.

Prvo mesto in najboljša fotografija ter najboljši haiku: Anja Koglot

Močna podoba eksistencialistične krize, lepo povzame haiku in življenje v izolaciji in depresijo, ki ji sledi. Občutek nemoči, celo utapljanje v brezupu. Zabrisan portret dekleta je difuzno pomensko odprt, ki se lahko navezuje na kapljo, ki duši grlo, medtem ko se oba portreta, frontalni in profilni, skušata zložiti v eno osebo. Njen ledeni pogled v gledalčeve oči deluje skoraj kot notranji klic na pomoč, ki pa ne pride na plan in ostaja kot notranje trenje. Medtem pa njena zunanja podoba, odvrača pogled stran od gledalca, zavrača kontakt z njim, rekoč da je vse v redu, kar pa je seveda laž ki jo izpodbija tudi resnica haikuja, ki opisuje avtoričino notranje trenje.

Drugo mesto: Peter Barkopec

Haiku izstopa zaradi vsebine, ki jo je mladi avtor ujel na naslovnici časopisa. Gre za enega najbolj nerazumljivih, nesmiselnih in tragičnih dogodkov sodobnega časa. Če haiku preberemo neodvisno od spremljajoče fotografije, ga lahko razumemo kot univerzalno moč pisane besede in medijev, ki nas z novicami vsakodnevno pretresajo. Fotografija je tehnično sicer povprečna, vendar vsebinsko lepo dopolni haiku, v kompletu delujeta popolno.

Tretje mesto: Alen Rastoder

Haiku in fotografija izražata boj in pomirjenost z Življenjem, z usodo. Hkrati pa je prisoten tudi boj, na fotografiji kot boj med svetlobo in temo; v haikuju pa ta boj poteka med dvema izbirama. Eno od izbir udejanja vlak, ki gre v svojo smer …

NAGRAJENCI 2021

Na natečaj za najboljši haiku in fotografijo smo prejeli 14 prispevkov. Vsak avtor se je lahko predstavil z največ 3 kompleti fotografije in haikuja. Žirija v sestavi Edin Saračević, Janja Jazbec, Ingrid Verdnik Pal in Ajda Gostinčar, je izbrala prva tri mesta kompletov, poleg tega pa še najboljšo fotografijo in najboljši haiku. Prvouvrščeni komplet je tudi v ločeni kategoriji najboljše fotografije in najboljšega haikuja osvojil prvo mesto.

Prvo mesto in najboljša fotografija ter najboljši haiku: Domen Svetin

Fotografija: Videz analogne tehnike ponesrečene fotografije v sebi združuje dva posnetka, gre za premišljeno potezo ustvarjalca. Bog je v nebesih nad oblaki, vodoraven položaj fanta predstavlja počitek, katerega bi lahko enačili tudi z lenobo. Seganje fantovih dolgih las v nebo pa še dodatno povezuje zemljo z nebom.

Haiku: Domnevamo lahko, da je pesem nastala med poletom z letalom. Ne vemo, kako utaplja Boga, morda s pijačo? Tudi ni jasno, za kakšno lenobo gre? Morda je v ozadju slaba vest, da se pesnica/pesnik ni odpravil na pot z drugim prevoznim sredstvom, ki je do okolja bolj prijazno …

Komplet: Komplet te popelje v zasanjan prizor nad oblaki, kjer kraljuje lenoba, hkrati pa cveti kreativnost.

Drugo mesto: Lana Prosenak

Haiku bi z dopolnitvijo zanimive fotografije lahko razumeli kot hvalnico branju oz. pisanju. Pisana beseda nas popelje v čudoviti domišljijski svet, kjer najdemo zatočišče pred realnostjo in problemi vsakdanjega sveta. Povratek v stvarnost ni več všečna izbira, saj ko enkrat poskusimo potico, se kruh ne zdi več tako dober.

Tretje mesto: Lana Prosenak

Haiku in fotografija vzbudita takojšnjo asociacijo na misel iz Malega princa: »Bistvo je očem nevidno«. Megla zakriva pogled na prostranstvo gora, morda pa se za kopreno nevidnega skriva tudi kakšna oseba, družba, po kateri hrepeni pohodnik. Dokler se megla ne bo razkadila, upanje ostaja.