Dediščina izdelovanja in nošenja obuval na Slovenskem

Visoki škornji z vihali, ki jih še danes videvamo pri večini v »narodne noše« oblečenih moških, niso edino, kar zaznamuje našo obutveno dediščino. Na Slovenskem so stoletja nosili opanke, ki so se najdlje ohranile v Beli krajini, cokle, ki so obveljale za obuvalo ljudi iz hribov, copate, ki so jih nosili v hiši in okrog nje, in številne različice čevljev, ki so v večstoletnem razvoju večkrat korenito spremenili svojo podobo. Razvoj obuval, ki so jih izdelovali čevljarji, kaže številne posebnosti, ki so se uveljavile pri nas in širše. Skrivnosti o obutveni kulturi na Slovenskem razkrivajo številni pregovori, reki in pesmi, najdemo jih v ugankah in poimenovanjih obuval na različnih območjih, najbolj zgovorni pa so opisi, likovna pričevanja in obuvala, ki so se ohranila v muzejih in pri posameznikih.

O vsem tem, pa tudi o tržiški čevljarski tradiciji, bo spregovoril etnolog, kulturni antropolog in muzejski svetovalec dr. Bojan Knific, ki kot kustos v Tržiškem muzeju že od leta 2013 skrbi za najobsežnejšo čevljarsko zbirko na Slovenskem. Med leti  2003 do 2013 je bil tudi zaposlen na Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti kot samostojni strokovni svetovalec za folklorno dejavnost. Bil je urednik Folklornika in Glasnika Slovenskega etnološkega društva in je avtor dvajsetih knjig s področja oblačilne kulture in kulturne dediščine Tržiča. Je prejemnik Maroltove listine, Maroltove plakete in Murkovega priznanja.