Dunaj okoli leta 1900 – gnezdišče kulturnih, družbenih in političnih sprememb – Janez Zalaznik
Konec 19. stoletja je bil Dunaj, prestolnica avstro-ogrskega imperija, največje večetnično mesto v Evropi. V njem je preplet različnih kultur, ob razkoraku med zapovedanim in zatajevanim, med bliščem in revščino, med visokim in nizkim, germanskim in drugim, v kontrastu med tradicijo in napredkom, zavrel v brbotajoč lonec navdihujoče ustvarjalnosti in radikalne misli na eni strani ter nacionalizmov in antisemitizma na drugi. Umetnost ustvarjalcev, ki so se zbrali kot skupina Secesionistov na čelu z Gustavom Klimtom, je prelomila s konzervativno umetnostjo prejšnje generacije in dregnila v občutljivo temo človekove spolnosti. Vendar se je umetnost secesije razvijala v tesnem prepletu z novo družbeno, filozofsko in psihoanalitsko mislijo; slikarji, arhitekti, glasbeniki, pisci, filozofi, psihologi in drugi intelektualci so si izmenjevali ideje na javnih nastopih ali v živahni kavarniški družbi. Kot umetniško gibanje predstavlja secesija precej samosvojo pot v likovni modernizem 20. stoletja in v njem še danes ostaja nekoliko čudaški in samozadosten otok, ki se ni povsem vpel v glavne tokove avantgard zgodnjega 20. stoletja.
Slovenski akademski slikar Janez Zalaznik je študiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer slikarstvo in diplomiral pri prof. Janezu Berniku. Od takrat deluje kot samostojni kulturni delavec na področjih slikarstva, grafičnega oblikovanja, likovne publicistike in pedagogike. Je član DSLU od 1987, član mednarodnega združenja Art Beyond Borders od 1999, član Mednarodnega združenja ustvarjalcev na področju računalniške grafike IACG od 2001.
Oglejte si še
