VSA MESTA SO ZASEDENA: Labirinti žanrskih branj
Za vpis na čakalno listo pošljite sporočilo s svojimi podatki (ime, priimek, knjižnica/organizacija, e-naslov) na ucni.center@mklj.si.
Predavateljice in predavatelji se bodo posvetili značilnostim žanrskih del, izpostavili kakovostna dela, raziskali lastnosti slovenskih in tujih kriminalnih zgodb ter se v okviru okrogle mize razgovorili o možnostih, ki jih širjenju bralne kulture prinašajo kakovostna žanrska branja. Izvedeli boste tudi nekaj o začetku, razvoju in dosedanjih izkušnjah z bralno akcijo Mesto bere, ki je v sezoni 2023/2024 usmerjena v branje kriminalnega žanra. Dogodek je v prvi vrsti namenjen knjižničarjem splošnih knjižnic, odprt pa je tudi za vso zainteresirano splošno javnost (uporabnike knjižnic).
Kotizacija: brezplačno
Program:
8.30–9.00 – registracija udeležencev
9.00–9.15 – uvodni pozdravi
9.15–10.30 – prvi sklop predavanj
- Mladen Dolar: uvodni nagovor (videonagovor)
- Miran Hladnik: Žanrska literatura med Slovenci
- Alojzija Zupan Sosič: Zakaj beremo kriminalke?
10.30–11.00 – odmor
11.00–12.30 – drugi sklop predavanj
- Veronika Rot Gabrovec: Umor, so zaklicale
- Mirt Komel: Detektivke in psihoanaliza: Od Poeja do Freuda
- Veronika Šoster: Trupla, pištole in osumljenci: prostočasno in profesionalno branje kriminalk
12.30–13.00 – odmor
13.00–14.00 – okrogla miza: Miran Hladnik, Veronika Rot Gabrovec, Mirt Komel, Veronika Šoster; vodi Tatjana Pristolič
Pridržujemo si pravico do spremembe programa.
Izvlečki predavanj
Miran Hladnik: Žanrska literatura med Slovenci
Avtor bo spregovoril o pojmu žanrske literature ter začetkih literarnih žanrov na Slovenskem. Predstavil bo konstitutivna žanra slovenske književnosti – zgodovinski roman in kmečko povest. V pregledu skozi razvoj posameznih žanrov pri nas bo pokazal, kako se je odnos do njih skozi čas spreminjal.
Alojzija Zupan Sosič: Zakaj beremo kriminalke
Roland Barthes je na več mestih poudaril, da pri branju književnosti iščemo znano in neznano: glede na delež obojega se ločijo tudi bralci med seboj. Prispevek se ukvarja s tem deležem pri branju kriminalk in pri tem deli sodobno slovensko kriminalko glede na način razreševanja identitetne uganke. Tako se »neklasična« sodobna kriminalka od klasične razlikuje predvsem v suspenzu, saj v prvi detektiv ne išče več samo »ključev«, zato se problem identitete z zgodbene ravnine prenaša na raven pripovednih postopkov – sodobna kriminalka se ne sprašuje le »kdo je zločinec«, pač pa tudi »kaj je kriminalka«.
Veronika Rot Gabrovec: Umor, so zaklicale
Srečali se bomo s skupino žensk, izmišljenih in resničnih, ki so razkrinkavale morilce in goljufe – ali pa jih ustvarjale. Avtorica nam bo predstavila svoj izbor literarnih junakinj in pisateljic kriminalnih romanov iz angloameriškega sveta.
Mirt Komel: Detektivke in psihoanaliza: Od Poeja in Freuda do Freud (2020) in The Pale Blue Eye (2022)
Prispevek bo predstavil zvezo med detektivkami in psihoanalizo tako, da se bo osredotočal na delo njunih utemeljitvenih očetov, S. Freuda in E. A. Poeja, pri čemer bo izpostavil njune skupne rojstne poteze vzporedno s porajanjem prvih pravih policijskih preiskovalnih metod, utemeljenih na pozitivističnih znanostih 19. stoletja, obenem pa temo posodobil s kratko analizo dveh sodobnih popkulturnih fenomenov: avstrijsko-nemške tv-serije Freud (2020), v kateri Freud nastopa ne samo kot psihoanalitik, pač pa tudi kot detektiv, in pa ameriškega filma The Pale Blue Eye (2022), v kateri se v vlogi detektiva znajde nič manj kot sam E. A. Poe.
Veronika Šoster: Trupla, pištole in osumljenci: prostočasno in profesionalno branje kriminalk
Naše razumevanje žanrske literature oblikuje naš način branja. Žanrske zakonitosti in konvencije s seboj prinašajo določena pričakovanja in vplivajo na to, kako k tekstom pristopimo in kako jih razumemo. Ni naključje, da je žanrska literatura med najbolj branimi in zastopanimi, saj privablja različne tipe bralk in bralcev, ki pa jim ponudi tako pričakovana žanrska dela, ki ostajajo v žanrskih okvirih, ali jih preseneča s hibridnimi ali netipičnimi žanrskimi deli, ki žanr presegajo, ga komentirajo, izkoristijo, razgradijo ali ga pretvorijo v nove pojavne oblike. Avtorica prispevka bo kot navdušenka nad žanrom in voditeljica žanrskega bralnega kluba predstavila svoje poglede na branje kriminalk in trilerjev. Ob tem bo spregovorila tudi o predsodkih do žanra, o zahtevnosti branja žanra, o vrednotenju žanra in predstavila nekatere sodobne svetovne trende v žanrskem pisanju. Prav tako bo komentirala ekranizacije izbranih kriminalk.
Predstavitve izvajalcev
prof. dr. Mladen Dolar, filozof, redni profesor in raziskovalec na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Eden od ustanoviteljev ljubljanske lacanovske šole in gostujoči predavatelj na evropskih in ameriških univerzah. Ukvarja se tudi s teorijo umetnosti in filmsko ter literarno kritiko in je pisec spremnih besed ter člankov na temo leposlovja. Pri založbi Goga je pred nedavnim (2024) izšel njegov izbor esejev o leposlovni umetnosti z naslovom Kamen in glas.
Dr. Miran Hladnik, literarni zgodovinar v pokoju, nekdanji redni profesor za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Raziskoval je pripovedne žanre, feljtonistiko in spletne oblike pismenosti. Objavil je knjige o povesti, slovenski kmečki povesti, slovenskem zgodovinskem romanu, trivialni literaturi, jezikovni priročnik za turiste, učbenik strokovnega pisanja, kritično izdajo zbranega dela pesnika Alojza Gradnika itd. Na internet, zlasti na Wikipedijina spletišča, postavlja slovensko leposlovje, podatkovne zbirke, svoje fotografije in besedila ter ureja diskusijski forum Slovlit.
Prof. dr. Alojzija Zupan Sosič je redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Ljubljana. Izdala je deset knjig, med njimi pet znanstvenih monografij: Zavetje zgodbe (2003), Robovi mreže, robovi jaza: sodobni slovenski roman (2006), Na pomolu sodobnosti ali o književnosti in romanu (2011), Teorija pripovedi (2017), Nekaj v megli nad reko ali literarna interpretacija (maturitetnih) besedil (2022). Štiri njene monografije so prevedene v tuje jezike; v angleščino A theory of Narrative (Cambridge, 2022). Njena strokovna področja so: sodobni slovenski roman, slovenska književnost v primerjalnem svetovnem kontekstu, slovenska ljubezenska poezija, teorija pripovednega besedila, teorija spola in spolne identitete, literarna interpretacija.
Lektorica dr. Veronika Rot Gabrovec je anglistka, ki na Filozofski fakulteti poučuje lektorske vaje. Ukvarja se z avstralskimi študijami in otroško književnostjo v angleščini.
Dr. Mirt Komel, filozof in pisatelj, je izredni profesor na Oddelku in katedri za kulturologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Objavlja prispevke v domačih in tujih revijah in je avtor znanstvenih monografij Poskus nekega dotika (2008), Twin Peaks in postmodernizem (2012), Diskurz in nasilje (2012), Sokratski dotiki (2015), poleg tega pa še potopisov Sarajevski dnevnik (2009) in Kahirske kaheksije: Kairo leto pred revolucijo (2011). Njegova literarna dela segajo od dram in dramskih pesnitev (Mestne drame, Luciferjev padec), potopisov (Sarajevski dnevnik, Kahirske kahesije), romanov Pianistov dotik (2015), Akiles (2022) in dveh detektivskih romanov Medsočje (2018) in Detektiv Dante (2021): oba sta bila nominirana za nagrado kresnik.
Veronika Šoster je literarna in filmska kritičarka, urednica, komparativistka in pesnica. Leta 2020 je prejela Stritarjevo nagrado za literarne kritike ter postala Ime tedna na Valu 202. Kritike piše za razne strokovne in splošne medije. Je urednica rubrike Knjigogled v reviji Literatura, urednica za poezijo pri reviji Nebulae in urednica knjižnih zbirk Prišleki in Piknik, ki ju izdaja LUD Literatura. Vodi žanrski bralni klub in organizira festival bralne kulture Prepišno uredništvo.
