Na vsebinoNa glavni meni
Loading Dogodki

Maksim Gaspari – ob 140. obletnici rojstva

Maksim Gaspari je slikal od svoje zgodnje mladosti do pozne starosti. Poskrbel je za številne opreme knjig, revij, praktik in koledarjev, za dekoracije platnic, ustvaril je množico karikatur, skoraj nepregledne serije razglednic, številne plakate in letake, diplome, itd. Na razstavi, ki jo je pripravila Erika Marolt, si je mogoče ogledati njegova dela, ki jih hranimo v Slovanski knjižnici.

Maksim(ilijan) Gaspari se je rodil 28. januarja 1883 v Selščku pri Cerknici. Že zgodaj mu je umrla mati, kar je močno vplivalo na njegovo nadaljnjo življenjsko pot. Eno leto je obiskoval realko v Ljubljani, nato pa ga je družina poslala za trgovskega pomočnika v Kamnik. Tam je njegov talent za risanje opazil veterinar Niko Sadnikar, dober poznavalec likovne umetnosti in zbiratelj ljudske kulturne dediščine, ki ga je kasneje na njegovi umetniški poti gmotno in moralno podpiral. Gaspari se je nato izobraževal v Ljubljani in na Dunaju. Po končanem šolanju je kot profesor poučeval risanje na raznih ustanovah, kasneje pa je bil do upokojitve l. 1948 restavrator Etnografskega muzeja v Ljubljani.
Umrl je v Ljubljani leta 1980, v starosti 97 let.

»Umetnost je roža, skrivnosti polna, ki ne raste po vseh jasah in steljnikih, ampak je redko posejana in čim redkejša je, tem čudovitejši je njen vonj.« (Maksim Gaspari)

»Redko kateri umetnik se je tako povezal s slovenskim človekom kot Maksim Gaspari. Rodovi so ga spremljali in sprejemali in Gaspari je spremljal rodove. Srečnejši so si lahko kupili njegove oljne ali v posebni mešani tehniki slikane podobe, preprostemu človeku so prišle te pred oči vsaj v reprodukcijah, prav vsem pa so govorile in še govore Gasparijeve ilustracije, raztresene po knjigah, revijah, priložnostnih tiskih in še prav posebno na razglednicah.« (Vera Baloh, odlomek iz publikacije Narodne galerije, 1986)