Poti srečevanja

Prek fotografij se bo mogoče sprehoditi po prostorih srečevanj, ki se večinoma nahajajo v središču Ljubljane. Prikazujejo vsakdanjik neznanih posameznikov in podobo prestolnice, kot je bila nekoč. Fotografije je iz zakladnice fotografskih zbirk Muzeja novejše zgodovine Slovenije izbral kustos Domen Kaučič.

Družabni vidik človekovega bivanja so tako namerna kot nepredvidljiva srečanja, ki se zgodijo tudi v javnem prostoru. To pa je prostor, ki je dostopen vsem in v katerem se odvijajo različni družbeni procesi. Je neločljiva celota dvosmernega procesa med obema komponentama: javnim, kar predstavljajo ljudje, in prostorom, ki je kraj. Naš vtis o mestu in kakovosti bivanja v njem je velikokrat odraz razsežnosti oz. raznovrstnosti javnega prostora, ki ga mesto nudi. Kakovost prostora zaradi živahnosti in primernosti za bivanje prispeva k ugledu mest ter k dobremu počutju prebivalcev. Z arhitekturnega vidika je bil javni prostor ustvarjen z namenom druženja in je okolje, v katerem prihaja do interakcije med ljudmi, do naključne in nenaključne komunikacije. Dober javni prostor je torej tisti, ki odstira raznovrstnost in ustvarja pogoje, da privabi ljudi. Lahko so to večji prazni prostori trgov, ki se ob sejemskem dogajanju napolnijo z živopisanimi trgovskimi podobami. Spet drugič je dovolj samo križišče dveh stezic, ki ob srečnem naključju rodi spontan klepet dveh oseb.