Slovanski fokus: češka, poljska in slovaška književnost

V okviru cikla izobraževalnih dogodkov Slovanski fokus iz različnih zornih kotov osvetljujemo književnosti slovanskih dežel. Tokrat se bomo posvetili bogati literarni tradiciji zahodnoslovanskih dežel – Češke, Poljske in Slovaške. Posamezne književnosti si bomo ogledali v kontekstu slovenskega literarnega prostora ter izpostavili najimenitnejša dela slovanskih avtoric in avtorjev, ki suvereno sooblikujejo pokrajino evropske in svetovne literarne tradicije.

O zahodnoslovanskih književnostih bodo spregovorili strokovnjaki – bohemisti, polonisti in slovakisti, ki kot univerzitetni predavatelji, književni prevajalci in uredniki skrbijo za to, da dela, izvorno napisana v različnih slovanskih jezikih, lahko prebiramo tudi v slovenščini.

Pri pripravi posvetovanja sodelujemo z Oddelkom za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Društvom slovenskih književnih prevajalcev in KUD Police Dubove.

Dogodek je v prvi vrsti namenjen knjižničarjem – informatorjem splošnih knjižnic, knjižničarjem srednješolskih knjižnic, hkrati pa je odprt za vso zainteresirano splošno javnost (uporabnike knjižnic).

Kotizacija: brezplačno, število mest je omejeno. Udeležba bo mogoča ob upoštevanju PCT pogojev.

Prijava: do 7. septembra na ucni.center@mklj.si

Če posveta zaradi poslabšanja epidemioloških razmer ne bo mogoče izvesti v živo, bo potekal preko spletne platforme zoom.

Program

Jana Šnytová: Refleksija zgodovine 20. stoletja v romanih sodobnih čeških avtoric

V prvem desetletju novega tisočletja so v češki književnosti nastajala dela, ki so prikazovala zgodovinske dogodke 20. stoletja na Češkoslovaškem v drugačni luči. Zlasti mlade avtorice so zelo izrazito in v konfrontaciji s starejšimi interpretacijami polpretekle zgodovine prikazale travme, povezane z odnosom med Čehi in Nemci. V prispevku se seznanimo z eno od najvidnejših pisateljic, Radko Denemarkovo, ki v svojih delih nenehno reagira na pereče teme sodobnega časa, in njenim romanom Denar od Hitlerja (2006, slov. 2010). Vzporedno pa lahko beremo tudi roman Jakube Katalpe Nemci (2012, slov. 2014), kjer se glavna junakinja odloči odkriti družinske skrivnosti iz preteklosti.

Tatjana Jamnik: Ekolingvistično branje čeških avtoric: Berková, Denemarková, Myšková, Bolavá

Namen prispevka je prikazati, kako se lahko urimo v poglobljenem branju leposlovja z uporabo metod ekolingvistike – jezikoslovne smeri, ki analizira, kako se v jeziku odraža človekov odnos do okolja oz. njegova interakcija s svetom okoli sebe. Načine ekolingvističnega branja literarnih del si bomo ogledali na primeru čeških avtoric treh generacij: Alexandre Berkove (1949–2008), Radke Denemarkove (1969) ter Ivane Myškove (1981) in Anne Bolave (1981).

Špela Sevšek Šramel: Slovaška mladinska proza: od problemske literature do pravljic

Predavateljica bo poskušala približati in osvetliti izbor slovaških mladinskih del v sodobnih slovenskih prevodih in izpostaviti nekaj založb in izbor prevajalcev. Predstavljeni bodo slikanica o izkušnji migracije Mareka Vadasa Na begu, mladinski roman o odraščanju v Bratislavi Juraja Šebeste Pes pa v smeh in zadnji izbor slovaških pravljic.

Diana Pungeršič: Slovaška kratka proza v prevodu

Kratka proza naj bi po mnenju mnogih sodila med manj priljubljene in brane žanre. Predavateljica bo zato poskušala približati zvrst kratke proze, saj meni, da gre bolj za bralski predsodek (iz nepoznavanja) kot utemeljeno averzijo. Predstavila bo nekaj slovaških prevodov (pretežno kratke proze), ki so izšli pri zelo različnih založbah: Dušan Mitana: Pasji dnevi, Nočna poročila; Dušan Dušek: Jajčka vseh velikosti; Ján Johanides: Intima; Zgodbe iz Slovaške; Jana Beňová: Café Hyena.

Jana Unuk: Jakobove bukve Olge Tokarczuk: zgodovinski roman med preteklostjo in sodobnostjo

Predavateljica bo umestila zgodovinski roman Jakobove bukve v literarni opus Olge Tokarczuk, opozorila na prepletanje dokumentarnosti in fikcije, na pisateljičin značilni fragmentarizirani način pripovedovanja, tokrat kombiniran z linearnim kronološkim zaporedjem dogodkov, in vlogo »opazovalca«, z vsebinske plati pa na vdor sodobnih tem – feminizma, odnosa do drugega, problematike večnacionalnosti in socialne razslojenosti družbe, poleg tega pa na pisateljičino stalno zanimanje za herezijo in njeno korekcijo pogleda na vlogo poljske prisotnosti v nekdanjih vzhodnih mejnih krajinah (danes Ukrajina, Belorusija, Litva), s katero naslavlja osrednji narodotvorni mit, ki ga je pomagal graditi starejši zgodovinski roman (Henryk Sienkiewicz).

Lidija Rezoničnik: Pozorna pripovedovalka: sodobne poljske avtorice v slovenskih prevodih

V letošnjem maju in juniju si je bilo mogoče v preddverju Slovanske knjižnice ogledati razstavo o literarni ustvarjalnosti poljskih avtoric, ki so zaznamovale poljsko književnost in kulturo zadnjega četrt stoletja. Njihova glavna dela so dostopna v slovenskih prevodih, ki so plod živih poljsko-slovenskih stikov in kontinuirane prevodne dejavnosti. Predavateljica nam bo na virtualni način predstavila koncept in glavne poudarke razstave, ki so jo pripravili na katedri za polonistiko Oddelka za slavistiko FF UL v sodelovanju s Slovansko knjižnico in Veleposlaništvom republike Poljske v Ljubljani.

Okrogla miza: Bogastvo zahodnoslovanskih književnosti

Zahodnoslovanske književnosti imajo zelo dolgo in bogato tradicijo. Neredko so vplivale na razvoj slovenske književnosti, v njihovih okvirih pa so se razvile mnoge literarne smeri, ki so pri nas manj znane. Kaj nam zahodnoslovanske književnosti prinašajo danes?

O literaturi zahodnoslovanskih dežel v svetovnem in slovenskem kontekstu se bodo pogovarjali dr. Iztok Osojnik, prof. dr. Andrej Rozman in prof. dr. Alojzija Zupan Sosič.

Častno pokroviteljstvo: Veleposlaništvo Češke republike v Ljubljani, Veleposlaništvo Republike Poljske v Ljubljani, Veleposlaništvo Slovaške republike v Ljubljani
Medijski sponzorji: revija Bukla, portal Dobreknjige.si in revija Razpotja

Preberite še