Na vsebinoNa glavni meni

Stanovanjska neenakost: Od privilegija izbranih do univerzalne temeljne storitve – pogovor

Vsak ima pravico do bivališča. To bivališče pa mora biti primerno, dostopno in na voljo vsem, ki redno poravnajo svoje obveznosti. Ko govorimo o ‘primernosti’, imamo v mislih predvsem troje: kakovost stanovanj, značilnosti soseske in obseg nadzora, ki ga imajo stanovalci nad lastnim domom in okolico. Na pogovoru s strokovnjaki bomo skušali ugotoviti, kakšno je trenutno stanje na področju stanovanjske problematike v Ljubljani (npr. kakršna so kvadratura na stanovalca, instalacije, dostop in udobje; koliko stanovalci sodelujejo pri načrtovanju in upravljanju; ali so bivališča varna), se vprašali kako konkretno povečati dostopnost stanovanj (npr. prenova in prerazdelitev obstoječega fonda, s predpisi, z davki ali obveznim odkupom), in si pogledali primere dobre prakse pri katerih gradnja novih projektov upošteva omejitve planeta in zagotavlja varnost prihodnjih generacij.

Klemen Ploštajner je mladi raziskovalec na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer trenutno piše doktorat o politični ekonomiji razvoja nepremičnin v kapitalizmu. Teoretično in politično se ukvarja z vprašanji urbanega razvoja, prostorske pravičnosti in še posebej stanovanjske politike. Je tudi član Najemniškega-SOS, kolektiva za podporo najemnikom.

Sašo Rink je direktor Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana. Znan je po zavzemanju za spremembe v stanovanjski politiki države in prizadevanju za univerzalno dostopnost prostora in javnih storitev.

Dr. Miloš Kosec je arhitekt in publicist. Doktoriral je iz pasivnosti v arhitekturi na Univerzi Birkbeck v Londonu. Pasivizem pomeni zavedanje, da prostor spreminjamo in si ga prilagajamo tudi s tem, ko česa ne naredimo – da torej ne pozidamo javne površine, da ne izkoristimo vsega razpoložljivega prostora ali da ne gradimo škodljivih objektov.