Na vsebinoNa glavni meni
Loading Dogodki

Svetost sveta

Pesnica, pisateljica in esejistka Barbara Korun je letošnja slovenska avtorica v središču 38. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica. Objavljala je v več kot šestdesetih izborih, zbornikih in antologijah doma in po svetu ter za svoje delo prejela številne ugledne domače in tuje nagrade. Zadnjih deset let vodi projekt Pesnice za pesnice in znotraj njega ciklus pogovorov ter žanrsko raznorodnih zapisov o poeziji pesnic. Kot avtorica v središču Vilenice pozdravlja pozornost, namenjeno sodobni poeziji in ustvarjalnosti žensk. Verjame, da je poezija, v kateri zazvenijo tudi drugačni, morda neprijetni, kritični glasovi, za naše skupno, družbeno in politično življenje pomembna bolj kot kadarkoli. Pogovor bo vodila Simona Solina.

 

Barbara Korun, slovenska avtorica v središču 38. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica, je doslej izdala sedem pesniških zbirk: Ostrina miline (1999), Zapiski iz podmizja (2003), Razpoke (2004), Pridem takoj (2011), Čečíca, motnjena od ljubezni (2014), Vmes (2016) in Idioritmija (2021). Nastopila je na vseh pomembnejših slovenskih literarnih festivalih in na mnogih v tujini, njene pesmi so izšle v več kot šestdesetih izborih, zbornikih in antologijah doma in po svetu, v štiriindvajsetih jezikih. Zadnjih deset let vodi projekt Pesnice za pesnice, ciklus pogovorov in žanrsko raznorodnih zapisov o poeziji pesnic.

Poleg nagrade za najboljši prvenec je prejela nagrado zlata ptica za literaturo, Veronikino nagrado ter nagrado Regina Coppola za poezijo in družbeni angažma, leta 2020 pa je za svoje umetniško delo in promoviranje dela pesniških kolegic prejela nagrado mira, ki jo podeljuje ženski odbor Slovenskega centra PEN.

Ob umestitvi v središče letošnje Vilenice Barbara Korun poudarja svoje zavedanje, da je s tem pod žaromete pozornosti strokovne in laične javnosti umeščeno ne le njeno delo, temveč tudi tisto, kar predstavlja kot javna oseba.

V risu njene poezije, ki sega prek človeka, onstran civilizacije, se porajajo elementarni razmisleki: »ampak vse je treba še poimenovati, ta svet je treba še naseliti«. Kako se umestiti v svet, kako svet umestiti vase? Kako (pre)dati sebe drugemu, ljubezni, svetu. Kako živeti z vsem, kar nas obdaja, z ljudmi, naravo? Kako živeti z vsem, kar je v nas – z rojstvom, bivanjem, minevanjem, smrtjo, čustvi, silo ljubezni, erotiko, osamljenostjo, bolečino?