Andaluzijski prijatelj

Obširen roman, prvenec švedskega pisatelja, lahko mirne vesti postavimo v družbo najboljših skandinavskih romanov, ki izhajajo v zadnjih letih. Z njim naj bi avtor začel serijo kriminalnih romanov z isto glavno junakinjo. Roman nas po razburljivem začetku postopoma povleče v mračen svet švedskega podzemlja, v katerega se ponevedoma zaplete glavna junakinja, medicinska sestra Sophie. Ta se zaradi simpatije do skrivnostnega pacienta Hectorja nenadoma znajde v mreži mednarodne kriminalne združbe. Roman odlikujejo vse značilnosti dobrega kriminalnega romana, hkrati pa s pretanjenimi opisi razmišljanja, večplastnimi liki in opisom temnih plati sodobne družbe posega ven iz žanrskih okvirov – tudi v smer družbene kritike. (dobreknjige.si)

Mnenja bralcev

Še ena izmed skandinavskih kriminalnih, skoraj fantastičnih zgodb. Če je policija res tako skorumpirana, samo pol toliko kot opisuje zgodba, potem se nam, navadnim državljanom, slabo piše.

-Mojca

V svetu, kjer večina ljudi hlepi za močjo, denarjem in željo po pomembnosti, je dovoljeno vse. Pokvarjeni policisti manipulirajo, izsiljujejo in z umori ščitijo svoje lastne interese. Po drugi strani pa nekateri kriminalci spoštujejo uslugo nasprotne strani in čutijo odgovornost za povračilo. Ljudje navzven kažemo drugačno podobo kot smo v resnici. Vprašanje je ali bo Sophia glede na vpletenost v dejavnost mafijske družine Guzman uspela ohraniti svojo poštenost in človečnost. Veselim se branja Drugega sina.

-Lidija

Kriminalni roman Andaluzijski prijatelj predstavlja napeto branje, polno dogodkov, ki se smiselno prepletajo. Čeprav ima skoraj 600 strani, ga ne moreš odložiti, dokler ga ne prebereš. Alexander Söderberg je odličen pisatelj.

-Alenka

Branje je napeto in zgodba nepredvidljiva, težko je bilo uganiti koga pravzaprav lovimo in kdo je dober in kdo slab. Pričakovala sem, da se bodo vse niti povezale na zaključku knjige, saj so se, a sem bila vseeno rahlo razočarana zaradi pretiranega nasilja in lahkih rešitev problemov. Avtorju zamerim, da je vse prevečkrat začenjal nove odstavke z novimi prostori in dialogi med nepredstavljenimi ljudmi. Šele po nekaj stavkih se bralec lahko orientira v času in prostoru in seznami z akterji.

-Irena