Arles, večkrat

Med sentimentom in vajo v slogu.

Zakaj objaviti knjigo z besedili, ki so vsa po vrsti že bila objavljena in to celo v knjižnih izdajah? Ali ni dovolj, da lahko sestavke, ki se nahajajo v zadnji Bergerjevi knjigi, preberemo že v njegovih Krokijih in beležkah, Omari v kleti in nedavno izdanih Povzetkih? Sam mislim, da ni, in ne morem, da se ne bi strinjal s piscem spremne besede režiserjem Janezom Pipanom, ki trdi, da je Arles, večkrat: (in enkrat Saint-Nazaire) popolnoma nova Bergerjeva knjiga. Neka zaključena celota, ki vsebuje besedila, ki so v obeh mestih iz knjižnega naslova dejansko nastala in dajejo neposreden vpogled v avtorjeva občutja in razmišljanja, ki so ga obhajala v času (ki naj se meri v mesecih če ne že letih), ki ga je v teh prevajalskih rezidencah preživel. Bergerja je užitek brati, morda tudi zaradi izjemnega prevajalskega opusa, ki nam ga je Slovencem zakrivil. Izborno besedišče, obvladovanje različnih slogov in tudi njegov smisel za humor so aduti, ki zadovoljijo tudi najzahtevnejši bralni okus!

(Vir: Dobreknjige.si)