Baskervillski pes

Sir Arthur Ignatius Conan Doyle (1859–1930) je verjetno najbolj znan po svojih zgodbah o detektivu Sherlocku Holmesu. Napeta literarna klasika Baskervillski pes je začela izhajati po delih v reviji Strand Magazine med letoma 1901 in 1902. V knjižni obliki je izšla 2. aprila 1902. Zgodba je doživela velik uspeh, kar potrjujejo tudi kasnejše knjižne in filmske adaptacije. V tretji knjigi o Sherlocku Holmesu se detektiv in njegov pomočnik dr. Watson lotita primera umora v družini Baskerville v sivi pokrajini močvirnatega območja južne Anglije. Obišče ju tudi Sir Henry, zadnji znani potomec družine Baskerville. Ta ju seznani z legendo o nadnaravnem strašljivem psu, ki buri duhove med prebivalci barja in primer še bolj zaplete. Detektivka je polna akcije, napetosti in na videz nepovezanih dogodkov, a sledi na koncu le vodijo do razrešitve. Zgodba pred bralcem oživi in ga ne pusti ravnodušnega. (Anja Šavli)

Mnenja bralcev

Knjige o detektivu Sherlocku Holmesu sem bral še kot otrok in so mi od tedaj ostale v toplem in prijetnem spominu, zato sem omenjeno knjigo še enkrat prebral. Užitek je isti, Doyle pa mojster besede in opisovanja.

-Zoran

Zanimivo je v dobi digitalnih informacij, ki jim že težko sledimo, spremljati reševanje kriminalnega primera, kjer si sporočila med seboj pošiljajo s kočijami in preko sla. Simpatična kriminalka, v kateri prav noben detajl ni nepomemben za zgodbo.

-Marjetica

Zgodba se zaplete že v Londonu, potem pa se preseli na jug Anglije v Baskervillski dvorec, kjer naj bi v močvirju po strašni legendi moril ogromen pes – pošast … Obstaja več špekulacij o nastanku zgodbe, ki je najbrž res posledica legende, obstajajo pa tudi trditve, da je Doyle zgodbo ukradel in nato pravega pobudnika za zgodbo celo zastrupil.

-Marija

Holmes v tem delu pošlje svojega Watsona reševat primer v odmaknjen, močvirnat kraj, medtem pa on deluje skrivoma. V dveh besedah – odlična klasika. Doyle v svojem slogu počasi gradi in razvija zgodbo, ter ves čas drži napetost na vrhuncu. Mojstrski opis oseb in njihovih občutkov.

-Igor

Delo mi je bilo zelo všeč, saj je zelo dobra in tipična kriminalka, všeč mi je potek zgodbe in vse stvari, ki jih sproti odkrivata Holmes in Watson. Zelo mi je všeč konec, ki razkrije človeške spletke in zavrže teorijo o nadnaravnih silah.

-Aljaž Jakob

Legenda o ogromnem psu, ki je nekoč pokončal zlobnega plemiča. Pes se ponovno pojavi in straši po barju ter naj bi zaradi njega umrl tudi sedanji lastnik Baskervilskega dvorca … Knjiga je napisana v nekoliko arhaičnem jeziku, vendar se jo da lepo brati. Zgodba je tudi ravno prav napeta, da te drži v napetosti, pa tudi razmišljanja detektiva so lepo opisana.

-Bogdana