Če nihče ne govori o izjemnih stvareh

Predstavljaj si, da opazuješ življenje ljudi v ulici z vrhnjega nadstropja skozi okno svoje hiše. Vidiš skupino mladih, ki se vračajo z zabave, opaziš mlad par, ki zapleše sredi ulice, opazuješ bolnega starca, ki bolezen prikriva svoji ženi. Pozornost nameniš vdovcu, ki je ostal sam s hčerko, nato otrokom, ki se igrajo sredi ulice, mlademu slikarju … Bralec te knjige se nenehno počuti kot naključni opazovalec oseb, ki živijo v tej ulici, in spremlja njihova življenja. Pisatelj nenehno stopnjuje napetost, dokler nas s sosledjem dogodkov, ki vplete vse osebe, ne popelje do dramatičnega zaključka. (Andreja Predovnik)