Človeška bitja

Vesoljca iz oddaljene galaksije pošljejo na Zemljo z nalogo, naj se znebi vseh ljudi, ki so morda slišali za rešitev posebne matematične enačbe. Na ta način bi človeštvu preprečili dostop do napredne tehnologije, ki bi jo vojskujoči idioti prav gotovo zlorabili. Toda s tem, ko prevzame telo profesorja  Martina, mora bitje iz vesolja začeti družinsko življenje z njegovo ženo Isobel in njunim najstniškim sinom Gulliverjem. Tam, od koder prihaja, ne poznajo ne družine, čustev, trpljenja, bolezni, starosti ne smrti. Zadostujeta jim matematika in logika. Na začetku vesoljcu ni jasno niti to, da se ne sme sprehajati gol naokoli. Po odpustu iz norišnice se začne hitro učiti jezika in navad, vzljubi glasbo in bere poezijo Emily Dickinson. Ljudje se mu ne gnusijo več tako kot prej. Žena in sin profesorja Martina mu prirastete k srcu. Začne dvomiti v smiselnost svoje naloge. Nazadnje se upre, zato mu odvzamejo njegove posebne darove in posledično postane navaden smrtnik. Toda življenje z Isobel mu odtehta izgubo nesmrtnosti, saj si želi biti z ljudmi, ki jih ima rad. Roman o absurdu in smislu človeškega življenja. Avtor je v slovenščini dostopen z romanom Polnočna knjižnica, mladinskim romanom Deček, ki so mu rekli Božiček, s spomini Zakaj je vredno živeti? in psihološko knjigo Zapisi o živčnem planetu: kako preživeti v svetu, ki od nas zahteva preveč. (RN)