Črna luknja

V običajnem ameriškem predmestju se med generacijo mladih, ki je v puberteto zakorakala v 70h letih prejšnjega stoletja, prikradejo nenavadne bolezenske anomalije. Vso dramatičnost odraščanja, ki ga spremljajo osamosvajanje od vpliva staršev, ljubezenska zanimanja, prve izkušnje spolnosti, preizkušanje alkohola in drog, je stripovski ustvarjalec Charles Burns prepletel s fantastičnimi in grotesknimi elementi skrivnostne bolezni, ki se prenaša s spolnostjo. Tesnobno in paranoično ozračje je prikazano s črno-belimi podobami, ki prehajajo od realnosti do območja najstniških nočnih mor, v katere se zapletajo erotični prizori, filmske grozljivke ter učne ure biologije. Pri vsakemu posamezniku se bolezen odraža drugače, čemur pa sledi tudi stigmatizacija in izolacija. Povezuje jih predvsem to, da svoje težave na vse načine prikrivajo svetu odraslih, ki želi njihovo dozorevanje obvladovati. Fazi adolescence, ki jo spremlja oblikovanje osebnosti, se avtor zvesto pokloni tudi z namigi na rahlo nerodnost pri iskanju osebnega stila ali patetičnost v izražanju, a ji hkrati priznava vso težo, ki spremlja vrženost v svet. Kot v odličnem spremnem zapisu izpostavi Gašper Rus, Burnsove stripovske pripovedi »funkcionirajo na dveh ravneh: na površju sledijo konvencijam žanra grozljivke, medtem ko v podtonih prepoznamo resnejše teme »grozljivo« resničnega življenja.« (Š.P.)