Enajst mesecev žitne kave

Lorenzo Taccardi poučuje jezik in književnost na italijanskem liceju v Trstu. Decembra 2012 zaključuje delo v razredu in se pripravlja na božične počitnice. Medtem ko se njegovi sodelavci iz vljudnosti še pretvarjajo, da ne vedo za njegovo ljubezensko razmerje s sodelavko Anno Calligaris, ločeno učiteljico matematike z dvema otrokoma, se dijaki na hodniku ne znajo pretirano zadrževati in nič jim ne more zbrisati pomenljivih nasmeškov z obrazov. Lorenzo je po mami Slovenec, po očetu Italijan. Ko se je vpisal na študij italijanistike v Trstu, je s tem globoko prizadel mater. Zdaj si želi predah od mestnega vrveža, zato kupi staro hišo na vasi v slovenski Istri. Po naravi je zadržan, a se trudi vživeti v vaško okolje, vendar ga moti, da se vaščani preveč vtikajo v njegovo življenje. Ko ima vsega dovolj, se ne more več zadržati. Tako se ob neki priliki spre s sosedom. S pijanim sodelavcem na zabavi v svoji hiši se celo stepe, ker je občutljiv na besedo ščavi, ki jo doživlja kot zmerljivko. Z Anno se družita še naprej, toda potem se ona odloči, da bo splavila njunega otroka in si poiskala službo na drugi šoli. Od takrat so njuni stiki vedno bolj redki. Zgodbo popestrijo različni pripovedovalci in dialogi v narečju. Družbene razmere imajo sicer svoj vpliv na junakova dejanja, vendar je njegov značaj tisti, ki mu kroji usodo in mu nazadnje pomaga združiti italijansko in slovensko plat ter vlogi učitelja in kmeta. (RN)