Garaže

Večina kratkih zgodb iz zbirke je med seboj povezanih z rdečo nitjo avtorjevih lastnih doživetij. Urban Vovk piše predvsem literarne kritike, eseje in prevaja, Garaže pa so njegov leposlovni prvenec. Pri pisanju iz prvoosebne pripovedi prehaja v tretjeosebno, da bi s tako vzpostavljeno distanco do samega sebe, svoje misli in občutenja podal kar najbolj iskreno in nepotvorjeno. Kljub temu je dvom pri odkrivanju resnice o sebi še vedno prisoten. Drobne utrinke iz zgodnjega otroštva, burne najstniške dogodivščine, tankočuten vpogled v vsakdan malega človeka iz primestnega naselja, ki je pogosto vpet v širši kontekst majajoče socialistične ideologije, ljubezen do literature, iskanje strastne predanosti, ki jo je vredno živeti, pisatelj zaokroži z vprašanjem: »Je življenje sploh mogoče izkoristiti bolje kot z njegovim prelitjem v črke?« (JMV)