Golobar

Če bi izbirali med »ljubljanskimi romani«, tistimi, katerih pripovedi si ne moremo zamisliti brez »duše« ljubljanskega vrveža, potem spada Hudečkov Golobar gotovo med najboljše. Nenavadna zgodba Petra, skrivača, ki ga vojna vihra peha sem in tja, ga skrije med golobe in določi za ljubljanskega zvonarja, poteka nad vrveži Ljubljane in iz protagonistove notranjosti. Tako pravo ljubljansko vzdušje ustvarja šele jezik, »iz stare meščanske govorice nabrane /…/ primerjave in besedne zveze, ki tesno ležejo k razkošnim podobam časa«, kakor v spremni besedi ocenjuje Matej Bogataj. Delo je bilo prevedeno v francoščino, nemščino in slovaščino, leta 1998 je pisatelj zanj dobil tudi Župančičevo nagrado, ki jo podeljuje mesto Ljubljana za dosežke na področju umetnosti in kulture. (KKH)