Igra resnic

Tomaž Žganjar je slovenski pisatelj, glasbenik, pravnik, alpinist in gorski reševalec. Njegov prvi roman nosi naslov Koridor. Jure je študent prava in knjiga prikazuje njegovo odraščanje v sedemdesetih in osemdesetih letih v Socialistični republiki Sloveniji. S prijatelji iz Alpinističnega odseka Planinskega društva Ljubljana, Maticem, Bojanom, Janezom, Gregom in Anjo, se druži v ljubljanskem Riu in med razpravami o alpinističnih podvigih se mladina navduši nad zamislijo, da bi splezali na vrh Aconcague v Argentini in zraven obiskali še slovenske izseljence, med katere se uvršča precejšen del Anjine družine. S trdim delom si zaslužijo denar za odpravo in Anjini sorodniki jih lepo sprejmejo. Jure se zaljubi v argentinsko Slovenko Simono, se druži z argentinskimi Slovenci in spoznava njihova prepričanja o socialistični Sloveniji. Od doma je prinesel precej črno bel pogled na drugo svetovno vojno na slovenskih tleh. Od rojakov pa sliši še njihovo plat zgodbe. Kot bodočega jurista ga najbolj pretresejo izvensodne usmrtitve, za katere prej ni vedel. Skupina prijateljev se loti vzpona na Aconcaguo, a zaradi neugodnih vremenskih razmer samo Juretu uspe priti na vrh. Po spustu ga v taboru sredi noči prebudijo nenavadne sanje, zaradi katerih vzame svetilko in še v zadnjem hipu opozori prijatelja Bojana, da se bo izgubil za vedno, če bo v tistem hipu zgrešil pravo pot. Doma ga mučijo misli o povojnih pobojih, njegova ljubezen na daljavo se ne obnese. Nekega dne v klubu spozna Špelo, s katero začne hoditi v hribe. Njena družina je bila po vojni zaznamovana z nelojalnostjo državi in oblasti. Zaradi tega so zelo trpeli. On ima na črni srajci rdečo zvezdo, ona nosi zlato verižico z majhnim križem. To ju prav nič ne moti. Čez čas postaneta mož in žena. Roman se zaključi s citatom v latinščini: “Ne politika in zgodovina, ljubezen je bistvo življenja.”. (RN)