Kar sem zamolčala

Sprenevedanje in izkrivljanje resničnosti sta nit, ki plete prvoosebno pripoved. Postavljeni smo v dan, ko ona napolni trideset let in v trenutek razkritja testa, ki nas bo skupaj z njo postavil v resničnost. Vse ostalo je iluzija, ki se ji predaja, ker so jo tako naučili starši. Morala je biti popolna v svojem videzu in obnašanju in se razbliniti, ko njena prisotnost ni bila več potrebna. Sedaj se mora poročiti, dokler je še zanimiva za moškega, dokler jo ta še hoče. Sprejeti mora odločitev, ki bo resnična kot rezultat testa, ki ga čaka že od jutra in vrtnice, ki jih je končno dobila, samo še potrdila ni njihove resničnosti, ker je pošiljatelj nedosegljiv po telefonu. (MU)