Lučka

Nizozemska umetnica je ilustratorsko pot začela leta 1988, prvi roman pa napisala in ilustrirala šele 2017 in zanj takoj prejela številne nagrade. Odličen prevod tega dela imamo zdaj tudi v slovenščini. Včasih slišimo kaj o nedolžnem otroku, o deklici z vžigalicami, o Pepelki, o siroti Jerici in to zveni kot kičasta reklama. Imajo našteti liki moč premagati okoliščine in pobegniti iz kalupa poimenovanja? V Lučki to neverjetno moč zares začutimo: najprej ko z njo tečemo od svetilnika z 61 stopnicami in okrutnim očetom svetilničarjem, do mesta z učiteljico in šerifom, pa tja na grič nad mestom v Črno admiralovo hišo, kjer straši. In potem nazaj s prijatelji do mesta s cirkuškimi artisti in na gusarsko ladjo do očeta, ki ni več krut. Kalupi so razbiti: mala morska deklica ima sina, deklica z vžigalicami postane sebi in očetu ponosna Lučka, Pepelka uredi razmere v Črni hiši, sirota Jerica ima veliko družino prijateljev. In vsi nedolžni otroci so zbrani na gusarski ladji. Svobodni so. Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2020, str. 87, avtor Vojko Zadravec.