Manifest

V Veliki Britaniji je bil v pisateljičinih mladih letih prisoten velik rasizem in diskriminacija. Mama je bila belka, oče pa temnopolt. Tako je bila določena z raso, veljala je za »črno Britanko«. Ker so živeli v povsem beli soseski, je bilo to še posebej izrazito. Ukvarjala se je z gledališčem in pisala pesmi. Soupravljala je Gledališče črnih žensk in se vseskozi borila proti rasizmu. Njene prednice so bile vse močne ženske, ki so se borile za enakopravnost. Poleg pesmi se je kasneje osredotočila na prozo, napisala je veliko dobrih knjig, kot so Abrahamov otok, Dušna turista, Lara, a nikoli ni prodrla v zlato literarno srenjo. Dokler ni pri šestdesetih letih dobila nagrado Booker za roman Dekle, Ženska, druga_i, ki slovi življenje črnih žensk. Takrat se ji je življenje spremenilo. Zato pravi: nikdar ne smeš odnehati. (MCM)