Medsočje

Novinar Erik Tlomm se umakne na zdravilni dopust v naravo, v prazno hišo ženinih starih staršev, v Medsočje, čudovit fiktiven kraj ob Soči, kjer se kmalu po novinarjevem prihodu zgodi zločin: v nevihtni noči nekdo umori mlado županovo hčer Magdaleno in njeno truplo obesi na lipo na glavnem trgu, ki jo prav tisto noč razkolje strela. Novinarjev samoterapevtski umik se spremeni v raziskovanje umora in iskanje morilca v globinah Medsočja – kraja, kjer v lepotah narave sobivajo lovci in ribiči, rdeči in pobožni, umetnost in igralništvo, pletenje in kvačkanje, pa tudi mesene orgije in duhovno izročilo starovercev. Avtor je ustvaril posebno, privlačno, igrivo in tudi malce srhljivo detektivko. Posebno – zato, ker se v romanu prepletajo številni žanri in ne tipično literarna besedila: kriminalni roman (v katerem pisatelj navadno žanrsko stabilne vloge detektiva, njegovega pomočnika in osumljencev z razvojem zgodbe zelo izvirno postavlja pod vprašaj), dnevnik, ljubezenski roman z erotičnimi prizori, informativni novinarski članki, humorni grafitni napisi, podrobno zapisovanje sanj, avtorjeve pripombe v zapiskih na robu … Pripoved je privlačna in napeta, kot se za kriminalko spodobi, tako da je branje kar težko prekiniti. Izstopajoča je avtoironična in samoopazovalna pripovedna distanca, roman je ob vsem že navedenem tudi pripoved o pisanju. Izstopajoča odlika romana je nedvomno presenetljivo igriv jezik. Avtor parafrazira utečena rekla (npr. biti na dosegu roke postane biti na dosegu noge), jezik mestoma namerno arhaizira (npr. pustivši), prisluškuje onomatopejskim učinkom besed (»kašlja se mi že od vseh teh š-jev in h-jev«; les se ob hlajenju oglaša »Škrip!«, ob segrevanju »Cvik!«), bogata metaforika ima svoj izvor večinoma v svetu grške mitologije. Mitologija, namreč izvirna slovenska, staroverska, z maskami, brtini in tročani ter krajevnimi posebneži, ki varujejo starodavno izročilo, dajejo romanu prav posebno (etnološko, a obenem tudi psiho triler) noto, zaradi katere se bralcu na trenutke zazdi, da stopa po ozemlju nove sodobne soške bajke, kjer glavnega junaka ne preganjajo več Erinije ali Furije, pač pa njihove staroverske sestre. Roman, ki ga bodo z veseljem prebrali ljubitelji kriminalk, a ki je hkrati gotovo zanimiv tudi za bralce ljubezenskih romanov in nedvomno za ljubitelje slaščic. Tudi literarnih. (dobreknjige.si)

Mnenja bralcev

Knjiga, v kateri se ne zgodi pričakovano, ki te ne pusti ravnodušnega in o kateri premišljuješ še dolgo potem, ko si v njej obrnil zadnji list papirja.

-Ana

Zgodba je dokaj zapletena in bralca ves čas drži v napetosti. Glavni junak se po živčnem zlomu na ženino pobudo in po nasvetu psihiatra napoti v miren kraj Medsočje. Ta pa se kmalu spremeni v vse prej kot mirno okolje, ko se zgodi zločin, umorjena je namreč lepa Magdalena. Ob vseh zapletih in razpletih, a značilnih za kriminalko, avtor nadvse zanimivo opisuje nekatere like, slikovito pokrajino, nas popelje v krajevne navade, verovanja in temačne skrivnosti. Ne manjka tudi iskrivih in zabavnih zapisov.

-Jožefa

Medsočje je odlična kriminalka, ki vedno znova poskrbi za presenečenje in nov zaplet. Priznam, da sem bila na začetku skeptična, jezik mi je bil pretirano “okrancljan”; nekoliko klišejski liki; kljub temu, da sem vedela, da se zgleduje po Twin Peaks, mi je bil teh podobnosti preveč … Pa vendar se je v drugi polovici zgodba začela rušiti in zapletati na način, ki ga nisem pričakovala in ki je iz še ene konvencionalne kriminalke naredila nekaj več.

-Maruša

Zanimiva kriminalka. Po nekaj prebranih straneh sem bila navdušena nad jezikom, načinom pripovedovanja … Ko se zgodi umor … se tako zaplete, da pristane novinar Erik Tlomm na psihiatričnem zdravljenju. Ko se vrne v Medsočje, ugotovi, da on sploh ni novinar ampak detektiv, za nekaj časa še ostane na primeru, a ga kmalu razrešijo. Po gledališki predstavi ugotovi, kdo je morilec, to objasni vsem zbranim prebivalcem Medsočja, a namesto na aplavz naleti na njihovo sovraštvo in pred podivjano množico pobegne …

-Tatjana