Mestece Galveias

Življenje v Galveiasu, odmaknjenem kraju portugalskega ruralnega zaledja sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, je zaznamovano z revščino, trdim delom, tradicionalizmom spolnih vlog in pomanjkanjem izobrazbe. Marsikdo med starejšimi prebivalci je nepismen. Pomemben vir preživetja je sezonsko delo lupljenja skorje s hrasta plutovca na veleposestvu lokalnega magnata in zdravnika v eni osebi. S fantastiko obarvan dogodek strahovite eksplozije in pristanek »stvari brez imena«, ki zasmradi ozračje naselja z žveplenimi hlapi, lahko razumemo kot prispodobo zastrupljenih medosebnih odnosov družin in posameznikov, ki jih obvladujejo zamere, prevare, ljubosumje, sovraštvo, jeza, nasilje, prikrivanja in opravljanja. V večnem krogotoku rojstev, porok in smrti pisatelj pripozna v njihovih življenjih tudi korake s katerimi premikajo mejo zadrtosti v svoj vsakdanji brezup. Razdalje, ki jih posameznik v trenutkih svoje odločitve prestopi so različne, a vse enako pomembne. Peixoto, eden najvidnejših avtorjev sodobne portugalske književnosti, s svojim delom nagovarja bralca k razmišljanju o lastnih koreninah in identiteti. (JMV)