Ministrstvo za prihodnost

Monumentalno delo t. i. podnebne fikcije znanega ameriškega pisca znanstvene fantastike nam v številnih kratkih poglavjih podaja vpogled v realna dejstva kritičnih področij sodobnega sveta. Prav ničesar ne izpusti: človekov vpliv na podnebje zaradi nenehnega naraščanja toplogrednih izpustov, neurja, taljenje ledenikov, zmanjševanje biotske pestrosti, zakisanost oceanov, zgodovinsko pogojena neuravnotežena porazdelitev življenjskih virov in bogastva, migracije, azilni domovi, mehanizmi, ki so v vrh državne moči pripeljali neizvoljene bankirje. Same zgodbe osrednjih likov so pravzaprav v drugem planu. Začetek dogajanja je postavljen v leto 2025. Mary Murphy, voditeljica po Pariški podnebni konferenci ustanovljenega Ministrstva za prihodnost, s svojimi sodelavci išče poti kako pogubni tok nastalih razmer preusmeriti v pozitivno smer. Resnici na ljubo, dokler poskušajo prepričevati samo z racionalnimi argumenti, so precej neuspešni, šele podnebne katastrofe, ki terjajo številna življenja in teroristične akcije podnebnih bojevnikov delovanje človeštva obrnejo v tirnice spoštljivega sožitja z naravo in soljudmi. Z ogljičnimi kovanci je spodbujeno zajemanje in skladiščenje ogljikovega dioksida, energetske potrebe so zadovoljene z obnovljivimi viri. Da pa glavnega bremena prehoda v brezogljično družbo ne bi nosili že zdaj nepriviligirani, pisatelj precejšen del besedila nameni nujnosti družbenih sprememb z razširjanjem že znanih praks in idej zadružništva, odpisa dolgov, progresivne obdavčitve, javnega lastništva življenjskih potrebščin. Beguncem bo dodeljen globalni potni list in živali se bodo prosto selile po habitatnih koridorjih. Robinsonovo pisanje vzbuja upanje, da je človeštvo dovolj iznajdljivo in empatično, da bo preživelo. Priporočeno branje za vse, ki razmišljajo o usodi človeštva in planeta. (JMV)