Na drugi strani vek

Tip je naše najstarejše čutilo, ostalo so podaljški. Z nastankom pisave, in siceršnjim razvojem, pa je vid postal najpomembnejše čutilo. Kako »gledajo« slepi, kakšen je njihov svet, kako ga tipajo, kako dojemajo prostor in se v njem orientirajo, to so vprašanja, kjer morajo videči skupaj s slepimi iskati nadaljevanje varne poti. Slepota ne sme biti omejitev, je pa za nadgradnjo potrebna veščina prevajanja, kot pri tujem jeziku. Za uspešno komunikacijo se je torej treba učiti jezika slepih. Knjiga je razdeljena v teoretično predstavitev funkcioniranja slepih in dnevniške zapise avtoričinega osebnega »izleta« v svet slepih. Iz tujih virov so navedene primerjave iz sveta živali (orientacija in sporazumevanje pri netopirjih, delfinih). Izvemo, da je slepi Daniel Kish sam prekolesaril planine in popolnoma neznane kraje. S poizkusom so potrdili, da slepi prepoznavajo tople in hladne barve. In vsi (skoraj) okušamo glasbo, tisto pravo, žlahtno, z zaprtimi očmi. (MU)