Norveški gozd

Ob pesmi Norwegian Wood Beatlov, ki jo Tōru Watanabe sliši med pristajanjem letala, se vnovič spomni na jesenski travnik iz davnega leta 1969. A tokrat gre s spominjanjem do konca – obljubil ji je, da je ne bo nikdar pozabil, leta pa tečejo in podobe bledijo. Spominjanje je edini način, da razčisti s trpkostjo, ki so mu jo pustila nemirna leta študija v Tokiu. Študentje so takrat okupirali univerze in v zraku so odzvanjali kriki o reformah in svobodi. Vendar se Tōruja evforija upora ne dotakne, je tih in osamljen mladenič, ki prebira klasike zahodne literature, posluša rock’n’roll in jazz. Roman, s katerim je Murakami že takoj po izidu leta 1987 pridobil status kultnega sodobnega japonskega pisatelja.