Oblike duha

Jezik posameznega naroda ima tri načine rasti: prvi je samonikel, vzklije iz narodove zgodbe z močjo, ki obstoječi kulturi da novo vrednost in rast. Pri nas je to med prvimi opravil Levstik. Drugi način je prevajanje, s katerim jezik preizkusi svojo vitalnost in sposobnost, da preko ustaljenih mej razširi obzorje narodove kulture. Na ta način nam je jezik utemeljil Trubar. Tretji način pa je sposobnost, da izrazne možnosti, ki jih jezik že ima, razširi z uvedbo predvsem pesniških oblik, v katerih pripoved doslej še ni prebivala. Na ta način je naš jezik najprej povzdignil Prešeren. Vsak od naštetih načinov pomene besed, ki jih že poznamo, razširi z novimi uvidi in svetovi. Pričujoče znanstveno-poetično delo, ki je organsko nadaljevanje knjig Oblike sveta (1991) in Oblike srca (1997), se torej pridružuje tretjemu način bogatenja narodove kulture. Ta “pesmarica pesniških oblik” namreč združuje svet znanstvenika in srce pesnika v sozvočje duha, ki ga v svetovni literaturi ne poznamo v tolikšnem obsegu in s takim zvenom. Avtorjeve izvirne stvaritve predstavljajo 220 pesniških oblik – “temeljnih načinov bivanja pesmi”. S pesniškim, ilustratorskim in strokovnim bogastvom enovita monografija daje slovenski mladini in slovenski kulturi izjemen “zven pomenu besede in besednim zvenom nove pomene” in si zato zasluži PRIZNANJE ZLATA HRUŠKA.