Ostala bom tu

Ostarela Trina opisuje svoje življenje v vasici Curon na Južnem Tirolskem v času fašizma, druge svetovne vojne in obdobje po njej. Piše svoji hčeri Marici, s katero je izgubila vse stike. Leta 1923 se Trina kot sedemnajstletno dekle skupaj s svojima najboljšima prijateljicama, Majo in Barbaro, vpiše na učiteljišče, vendar po diplomi ne more upati na službo, ker imajo s prihodom Mussolinija na oblast to možnost samo Italijani, nikakor pa ne Nemci. Dekleta se odločijo, da bodo poučevala nemščino na skrivaj. Za Barbaro se to tvegano početje slabo konča, saj jo odpeljejo v zapor. Trina se poroči z Erichom, rodita se jima Michael in Marica. Leta 1939 Hitlerjevi Nemci pozovejo svoje rojake, naj zapustijo Italijo in se pridružijo rajhu. Erich tega noče storiti, zato postanejo njegovi otroci žrtve medvrstniškega nasilja. Trina hčerki in sinu prepove obisk šole. Toda Marica si želi v Nemčijo, hoče v šolo, in s pomočjo Erichovih sorodnikov ji uspe pobegniti, ne da bi starša kaj vedela o tem. To jima zlomi srce. Z izbruhom druge svetovne vojne Ericha mobilizirajo v italijansko vojsko. Po kapitulaciji Italije postane njegov sin Michael nacist, sam pa skupaj z ženo Trino raje pobegne v gore, samo da mu ne bi bilo treba iti spet v vojno. Vasica Curon se ves čas sooča z grožnjo, da jo bodo poplavili, ko bo zgrajen nov jez za elektrarno. Kljub protestom prebivalstva podjetje Montecatini doseže svoje, in od nekdanje vasice ostane samo še cerkveni zvonik, ki še danes štrli iz vode. Marco Balzano, rojen leta 1978, je italijanski pisatelj in pesnik, ki dela kot profesor za književnost. Prejel je številne nagrade. (RN)