Pelji me domov

Tretji v slovenščino prevedeni roman cenjenega španskega pisatelja govori o večni temi medgeneracijskega razhajanja. Doma, v vasi blizu Toleda, se dan pred očetovim pogrebom zbere družina Alvarez. Materi z razvijajočo alzheimerjevo boleznijo je v oporo predvsem hči Isabel. Ta je nosila glavno breme skrbi za ostarela in bolna starša, saj je mlajši brat Juan zadnja leta živel v Edinburgu. Vzrok njegovega izseljenstva je bila nuja oddaljiti se od načina življenja, ki je bil za starša nekaj samoumevnega. Starejša generacija se po koncu državljanske vojne s trdim delom bori za materialno preskrbljenost družine, njihovi otroci rojeni po padcu Francove diktature pa stremijo k vrednotam samouresničitve in pridobitvam urbanega severa. V domu Alvarezovih je bilo veliko zamolčanega, predvsem oba moška, oče in sin, sta tradicionalno odtujena od družinskega življenja. Ko sestra Isabel zaradi poslovne priložnosti za leto dni odide v Združene države in je Juan soočen z odgovornostjo za materino življenje, je to zanj priložnost za spoznavanje in povezovanje s svojimi najbližjimi in tudi s samim seboj. Pisatelj odpira eksistencialna vprašanja slehernika, odgovore, kako poiskati ravnotežje med lastnimi željami in spoštovanjem dostojanstva ostarelih staršev, pa prepušča bralcem. (JMV)