Poslovilne besede

Novinarko Nadio Khomami je osebnost Benjamina Ferencza, ameriškega pravnika, tako prevzela, da mu je posvetila več člankov in imela z njim niz pogovorov, ki so se prelevili v knjigo. Posebnost Benove avtobiografije je v tem, da je iz vsakega obdobja svojega življenja izluščil več lekcij, ki jih deli z ljudmi. Napisane so v krepkem tisku in sledijo opisu skrbno izbranih dogodkov. Na primer: “Ne glede na to iz kakšnih razmer izhajate, verjemite, da je moč živeti drugače, če hočete.” To prepričanje je Benjamina izoblikovalo v človeka, kakršen je postal. Rodil se je v Transilvaniji, v popolni revščini. Njegova sestra, rojena v istem kraju, je bila Madžarka, njega pa so zaradi zgodovinskih okoliščin določili za Romuna. Obe deželi sta bili enako protisemitski, zato je njegova družina, ki je imela judovske korenine, emigrirala v Združene države Amerike. Med skupnim odraščanjem z irskimi in italijanskimi priseljenci v Hell’s Kitchen, Peklenski kuhinji, zloglasnem predelu New Yorka, bi se Beni lahko zapletel v številne kriminalne dejavnosti, ki so bile takrat del vsakdana, če ga ne bi obvaroval čut za pravičnost. Opazili so njegovo študijsko vnemo, dobil je štipendijo in bil sprejet na Harvardsko pravno fakulteto. Potem pa je prišla druga svetovna vojna. Na dan D se je izkrcal na normandijsko obalo, bil priča osvoboditvi koncentracijskih taborišč, na nürnberških procesih je naciste soočal z njihovimi dejanji in odigral pomembno vlogo v povezavi z Mednarodnim kazenskim sodiščem. Z ženo Gertrude sta imela štiri otroke. V letu izida te knjige v slovenščini se je Benjamin v 103. letu starosti za vedno poslovil. Knjiga je polna življenjskih modrosti. (RN)