Priročnik za čistilke

Realistična prvoosebna proza tihih in neopaznih iz delavskega spodnjega sloja. Zbirka 43 kratkih zgodb in črtic odkritosrčno neprizanesljivo riše čas sredi prejšnjega stoletja na jugu ZDA, v Mehiki, v Čilu. V glavnem so zgodbice prvoosebne in avtobiografsko pronicljive, kljub pogosto skopim stavkom. Načenjajo problematiko vseh vrst marginalcev, priseljencev, latinoameričanov, od alkoholikov, narkomanov in drugih družbenih odpadnikov. Po tem robu skoraj ves čas hodijo ženske protagonistke in njihove napol razdrte družine. Gre za nenehne bitke za preživetje in ujetost v tragične zasvojenosti. Upor proti diskriminaciji in rasizmu je zaradi neizobraženosti in posledično ekonomske podrejenosti, vnaprej obsojen na neuspeh. Bohemska brezskrbnost in ta navidezna svoboda ostajata ujetnici nesmisla in brezupa, ki znova in znova privreta na površje. Iz teh čudovitih kratkih zgodbic veje človeška dobrota, a se zaradi nerazrešenih problemov in travm humanitarna ozaveščenost ves čas umika vsakodnevnim eksistencialnim bitkam. Kako še vedno boleče znano! (dobreknjige.si)