Raznašalka kruha

Stalnici odličnih pripovedi, ki jih avtor piše za mladino, sta skromen obseg, v njem pa veliko dragocenega presenečenja. In v tej? Kot bi avtor iz rok spustil malo kolesce življenja; zakotali se po kamniti potki, zašumi, pot napolni z glasovi in gotovostjo, da se nikoli ne bo nehalo vrteti. Srečata se deček in deklica, postaneta si dragocena, prevzameta skrb za kruh, se postarata in skrb predata deklici in dečku, ki sta se srečala … In tako se svet vrti in je kruh za telo in so glasovi za dušo. Baskovski ilustrator zgodbo napolni z bučanjem valov, ki s kodri, belimi kot val, slikarja Hokusaia (v eni od 36 podob Fudži) spremlja glasove peska, galebov, korakov in odbleskov sonca, ki preletavajo pročelja. Uvodni prizor, ki spominja na obred, dečku in deklici da dodatno ime, zgodbi pa pridih legende, ki bralca pomirja z zagotovilom, da bo trajala iz roda v rod. Ko zgodbo preberemo in dobro prisluhnemo tišini, ki sledi, izvemo, da ima raznašalka kruha dve imeni: Ljubezen in Pripoved. Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2022, str. 73, avtor Vojko Zadravec.