Razprava o spektaklu

Spektakel poznajo vse družbe in skupnosti v vseh zgodovinskih obdobjih. Človek je spektakelsko družbeno bitje. Grčija je imela olimpijske igre in gledališča, stari Rim spektakularne orgije in gladiatorske igre, srednji vek spektakle mučenja in kaznovanja. Danes spektakel opredeljuje potrošniško družbo.

Spektakel se je dolga stoletja upiral teoretizaciji in akademski obravnavi, med družboslovne in humanistične teorije je zašel šele v 60. letih 20. stoletja, ko je dobil velik zagon kot družbeno in politično vzpostavljen produkt. Razprava obdeluje tematiko spektakla skozi pet uveljavljenih teoretskih pristopov: 1) prek Debordove kritike blagovnega spektakla, 2) skozi perspektivo Baudrillardove teorije simulacije in sistema dominacije objektov; 3) z razčlenitvijo Kellnerjeve kritike medijskega in tehnološkega spektakla, 4) na temelju MacAloonove teoretizacije spektakla kot literarne metafore in performativnega žanra, 5) ob predstavitvi Kennedyjeve izpostavitve participatorne vloge avditorija v konstrukciji spektakla.

Ključni prispevek knjige je v utemeljitvi in teoretizaciji spektakla od davnine do današnjih dni ob sočasnem prikazu najvažnejših avtorjev o tematiki spektakla. (MG)