Relacijska družinska terapija v teoriji in praksi

Kot pove že naslov, obravnava zbornik člankov družinsko relacijsko terapijo tako s temeljnim orisom njenih teoretično-znanstvenih pogledov, ki temeljijo na psihoanalizi in psihoterapevtskih ugotovitvah, kot z ilustrativnimi primeri praks. Relacijski pristop spada med nekoliko mlajše prakse psihoterapij in izhaja iz stališč, da se človekova osebnost temeljno oblikuje v dinamiki medosebnih odnosov, zato je tudi pri zdravljenju psihičnih težav bistvenega pomena vzpostavitev pristnega sočutja in stika, ki vodi terapevtski dialog oziroma »pripomore k oblikovanju intersubjektivnega stanja, v katerem klient čuti, da so njegova najgloblja čustvena stanja in potrebe zares razumljeni« (Barbara Simonič, ur.). Štiri splošnejša teoretična poglavja uvajajo vpogled v psihoterapevtsko prakso na področjih spolne zlorabe, zasvojenosti, mladega starševstva, družinske dinamike v primeru otrokove kronične bolezni , žalovanja, ločitve in načina obravnave otrok. Primeri iz praks in načini reševanja medosebnih in generacijskih problemov lahko bralca napotijo k boljšem razumevanju in razmisleku o konstruktivnem reševanju vsakodnevnih zagat. (KKH)