Slavček

Vianne in Isabelle sta dve sestri, popolnoma različni in že dolgo odtujeni. V preteklosti ju je močno zaznamovala materina smrt v otroštvu. Njun oče, ki je sicer preživel grozote prve velike vojne, je bil psihično uničen človek in ni zmogel biti dober oče. Tako čez leta starejša Vianne živi umirjeno, zaščiteno družinsko življenje, trmasta in uporniška Isabelle pa vedno znova doseže, da jo izključijo iz vsakega internata, ko okupacija Francije ponovno poseže v njuni življenji. Sestri se s tem spopadeta vsaka na svoj način. Isabelle se poveže z odporniškim gibanjem in vodi zaveznike čez Pireneje na varno v Španijo, Vianne pa mobilizirajo moža in je prisiljena v svoji hiši gostiti esesovskega častnika, čeprav ima v hiši judovsko siroto. Vojno preživita obe, čeprav za visoko ceno. Roman opisuje drugo svetovno vojno, tako kot so jo doživljale ženske. Večinoma so ostale doma in ravno tako kot moški bojevale bitko za preživetje, čeprav se ta ni odvijala na bojišču, ampak v zavetju doma in ilegale. Pokazale so izjemen pogum in iznajdljivost, vendar za to po vojni niso dobile nobenih priznanj, oziroma so jih prepozno. (ARH)