Slučaj vlastite pogibelji

Na zadnjem sedežu avtomobila najdejo mrtvega mladega prometnega policista. Preiskava pokaže, da je storil samomor. Družina temu ne verjame. Obdukcije ni bilo. Primer se kmalu preseli tudi v lokalne in državne medije. Pokojnikov oče in sestra zahtevata novo preiskavo, ukrepe pa terjata tudi od starejšega brata, ki je prav tako policist. Pričakujeta, da bo izsledil storilce in jih kaznoval. Obenem se v primer vplete mlada profesorica, ki na bližnji srednji šoli vodi dramski krožek. Dijaki se pripravljajo na uprizoritev Antigone. Profesorica se na vajah poslužuje sodobnih dramskih metod, kar pripelje do omembe imena ustreljenega policista. Dijakom želi namreč pokazati, kako deluje družba in jih pripraviti na igro preko zaznavanja in izražanja svojih čustev. V romanu se prepletajo glasovi pokojnikovega brata, družine in policistov na eni strani ter glas profesorice na drugi. Novak nam v knjigi prikaže stanje današnje družbe, polne korupcije, delitev na bogate in revne, na tiste, ki si upajo opozarjati na resnico in skušajo doseči enako pravico (ali kazen) za vse, in tiste, ki raje sledijo sistemu in so tiho. Je posameznik proti sistemu res nemočen? Če se izpostavi, lahko postane junak, ampak žvižgačem se ne piše dobro kljub njihovemu pogumu. (SS)