Spredaj je hodil Baboucar

Spredaj je hodil Baboucar, za njim… Tako se začne vsako izmed petih poglavij tega kratkega družbenokritičnega romana, ki nam predstavi dva dneva iz življenja mladih afriških prosilcev za azil. Življenjske okoliščine so jih pripeljale v osrednjeitalijansko Perugio. Yaya, Robert, Ousman in še dva Mohameda so člani druščine, na čelu katere je Baboucar, ki se trudi osvojiti srce simpatične Mariam. Fantje nimajo urejenega statusa, zato ne najdejo dela, nekateri se šele učijo italijanščine. Dolgočasijo se, opazujejo dekleta, udeležijo se množične glasbene prireditve. Dve domačinki v zrelih letih jih zvabita na zasebno zabavo. Po precej burni noči se odtihotapijo iz hiše in se odpravijo v obmorsko Falconaro Marittimo. Prespali bodo na plaži in se naslednji dan vrnili v Perugio. V lokalu spremljajo nogometno tekmo med Francijo in Portugalsko in tam Yaya preglasno preklinja Francoze. Ko pa začne razlagati drugim gostom svoje skrajne poglede na bombne napade v Parizu, nekdo pokliče karabinjerje. Fantje jo odnesejo brez posledic, toda zadeve bi se lahko zasukale čisto drugače. Tega se dobro zavedajo vsi. Med Yayo in Ousmanom zato pride do prepira in potem tudi do pretepa. Ousman poišče zdravniško pomoč. Maia iz azilantskega centra jih reši iz trenutnih težav in s tem se zgodba sicer zaključi, toda fante čaka negotova prihodnost in trnova pot vključevanja v družbo. Roman je leta 2019 prejel nagrado EU za književnost.

(RN)