Stroji kot jaz

Charlie je tipičen tridesetletnik – poskuša zaslužiti nekaj denarja, razmišlja o politiki in všeč mu je malo mlajša soseda Miranda. Ko ga spoznamo, ga čaka velika sprememba, saj je ravnokar kupil enega prvih robotov z umetno inteligenco, ki se imenuje Adam. Zgodba se ne odvija v prihodnosti, temveč v osemdesetih letih v alternativni realnosti. V njej je Alan Turing preživel in zato se je že desetletja prej pojavil internet in druge tehnološke inovacije, ki jih poznamo danes. Knjiga je polna filozofskih razmišljanj o življenju, računalništvu in politiki, v osrčju pa je ljubezenski trikotnik, ki se razvije med glavnimi junaki. Stroji kot jaz je že petnajsti roman večkrat nagrajenega Angleža Iana McEwana (1948). (TB)

Mnenja bralcev

Charlie za dediščino kupi repliko človeka, visoko umetno inteligentnega Adama, ki pospeši njegov proces zbliževanja z zgornjo deset let mlajšo sosedo Mirando, s katero mu označita vsak pol osebnih lastnosti. Oče umetne inteligence Alan Turing je v tem romanu živ in zdrav (nekje izvemo, da je po obsodbi homoseksualnosti izbral nasprotno kazen od tiste, ki jo je po zgodovinskih virih). Zdi se, kot da je to osnovna preokrenitev poteka zgodovine v romanu. Avtor tudi opisuje razmere v Angliji, kot domneva, da bi se zgodile, in kaj bi pomenilo to za politiko in razvoj. Charlie skuša s preprodajo delnic zaslužiti za vsakdanje življenje. Miranda ima tudi mračno skrivnost iz preteklosti, s krivim pričanjem je za zapahe spravila posiljevalca svoje najboljše prijateljice Mariam, ki je po tem storila samomor. Miranda je postala angel maščevanja, kot jo po nekaj letih izpuščeni storilec, ki se je posvetil božji besedi, imenuje. V njihovo življenje pride tudi mali Mark, ki živi v nemogoči družini (oče v zaporu, mama odvisnica), ki ga skleneta posvojiti. Poročita se, hočeta kupiti hišo z denarjem, ki ga je prislužil Adam, ko se je več kot uspešno lotil Charlijevega dela, a denar Adam v eni noči razda dobrodelnim ustanovam in tudi napiše poročilo za sodišče, po katerem za krivo pričanje zaprejo Mirando in obsodijo storilca za pravo posilstvo.  Adam ima izjemne sposobnosti in tudi samozavedanje, zaljubi se v Mirando in piše haikuje. Najbolj ganljiv je ravno tisti, ki jima ga pove, ko ga Charli poškoduje s težkim kladivom: »Z nas listje pada. / Spomladi oživimo. / Vi le padete.« Po svojem fizičnem uničenju si želi, da ga njegova prva lastnika dostavita Alanu Turingu, saj je ves njegov spomin … že shranjen drugje. Strašljivo je, kako je Adam resničen in kako ekzaktno dojema resničnost: resnica je samo ena in ne obstajajo odrešilne laži. Charlie in Miranda nekako preživita vse to in na koncu romana uspeta s posvojitvijo Marka.

– Ana

Nemirna VB v času vlade Margaret Thacher je okolje, v katerega pisatelj umesti dilemo glede izdelave umetnih ljudi. Ali lahko umetno ustvarjen človek, poimenovan Adam, čustvuje, ali je živo bitje, ali se lahko zaljubi? Kako naj stroju vgradijo moralna načela, ki jih ljudje mnogokrat ne upoštevajo? Umetni Adami in Eve iz romana se ne morejo vključiti v zapletene medčloveške odnose, zato se sami izklapljajo. Izjemen roman, ki ponuja moralno dilemo glede izdelave umetnih ljudi in kakšne bodo posledice za človeštvo. Ali bodo zaradi mnogo večjih sposobnosti nadvladali človeštvo, tako kot pri izklopu napove Adam?

– Majda

V romanu Iana McEwana se zgodba ne odvija v prihodnosti, temveč v osemdesetih letih v nekakšni alternativni realnosti. Roman nam pokaže, da androida ni mogoče »posedovati«. To se še posebej pokaže, ko nedorasli Charlie kupi enega prvih sintetičnih ljudi za komercialno rabo, Adama, in mu skupaj s sosedo Mirando, izbere osebnost. Android v življenje prinese več vprašanj kot odgovorov. Pred nami je napeto, zabavno in tudi cerebralno branje.

– Zvezdan