Tamarindina zgodba

Tamarinda je bilo nekoč nebogljeno stebelce, ki je preživelo uničujočo poplavo in zraslo v mogočno drevo sredi križpotja na jugu Indije še v času britanskega imperija. Dočakalo je indijsko neodvisnost (1947), nudilo senco mnogim prebivalcem, ki so okrog njega zgradili mesto, a je nazadnje podleglo človeški zaslepljenosti. Pripovedovalec se spominja svojega otroštva in zgodb Damodara Asana v povezavi s tamarindo. Nekoč se je neko dekle zaradi nesrečne ljubezni obesilo na njeni veji, Asanu pa je komaj uspelo rešiti drevo pred maščevalnim posegom meniha, ki se ga je namenil posekati. Medtem ko minevajo leta, številne zgodbe okoliških prebivalcev tonejo v pozabo. Časi se spreminjajo in prihajajo novi rodovi. Bogat trgovec Damu za svoje stranke zgradi trgovinice v bližini tamarindine sence, to pa gre v nos njegovemu konkurentu Khadru. Ko postaneta moža še protikandidata v volilni tekmi, zastavi Khader svoj vpliv in občinski veljaki se jo odločijo posekati. Damu organizira upor hindujcev, češ da je zanje tamarinda sveto drevo in naj ga muslimani pustijo pri miru. Ko se zadeve približujejo vrelišču, priprejo oba moža, toda nekemu skrajnežu le uspe zastrupiti tamarindo. Knjiga je v tamilščini izšla leta 1966. Sundara Ramaswamy (ali Cuntara Rāmacāmi (1931-2005) je bil tamilski (indijski) pisatelj, pesnik, prevajalec in literarni kritik. S Tamarindino zgodbo je tudi družbeni kritik. (RN)