Težka voda

Okolje podeželja in malih vaških skupnosti je lahko velik rezervoar zgodb. Iz njega je v svojem prvencu Težka voda črpala tudi Pia Prezelj. V zgodbo romana je postavila starejše vaščane. Glavna protagonistka je Ida, ki je pred kratkim izgubila moža. Življenje se je torej precej zasukalo, svet, ki ga je poznala do sedaj, se je raztreščil. A ne gre samo za žalovanje za možem, pravzaprav gre predvsem za žalovanje za življenjem, kakršno bi Ida lahko živela, če bi se nekoč v preteklosti odločala drugače, gre za žalovanje za tistim, česar ni bilo. Ko se Ida zapre v hišo in prekine stik z zunanjim svetom, jo obišče soseda Marta, češ da jo skrbi zanjo. Na pomoč pokliče tudi župnika Lojzeta, ki se pri Idi resda oglasi, a skrb zanjo prepusti Marti. Odnosi med literarnimi liki so prav posebni. Idina zgodba nas popelje po pokrajini čustev, doživljanj, pričakovanj in želja vaščanov. V romanu odkrijemo mnoge skrivnosti vaškega življenja, ki pa niso značilne samo zanj. Prenesemo jih lahko v širni svet, med različne vaške skupnosti, v še vedno patriarhalna okolja, kjer v posameznikih tlijo različne želje. In še nekaj, to, kako Ida odloži breme svoje notranjosti na Marto, ki bo poslej morala živeti z novimi spoznanji, ta njena spretnost, s katero se reši bremena, daje celotni zgodbi poseben pečat. V romanu najdemo seveda tudi ljubezen – ljubezen, ki jo je Ida začutila kot prvo poželenje ob ljubljeni osebi. Ta oseba ni bil njen fant, temveč prijateljica Milena. Težka voda je izjemno dobro napisan roman, ki na na domačem literarnem prizorišču predstavlja pravo svežino. Je knjiga za razmislek o tem, kako hitro se lahko naša pričakovanja zrušijo v obliko življenja, ki ga nismo želeli živeti in nas porinejo v skupnost, ki nas duši, kjer ne moremo biti to, kar bi si želeli postati in biti, kjer moramo hraniti skrivnosti, kjer so nekateri močni in prevladujejo nad šibkimi in kjer ni prostora za svobodne misli, kaj šele dejanja. (SS)